Laspela Kaikai—Em Wanem Samting?
TAIM yu harim dispela tok “laspela kaikai,” yu tingim wanem samting? Planti man i save tingim wanpela piksa i gat nem, long Milan, Itali, em Leonardo da Vinci (1452-1519), wanpela man bilong penim ol piksa i bin wokim. Inap planti handet yia na i kam inap long nau, Laspela Kaikai i bin stap olsem samting em planti man bilong penim ol piksa, na raitim ol stori, na mekim musik, ol i bin mekim wok long en.
Tasol Laspela Kaikai em wanem samting tru? Na olsem wanem em i helpim ol man i stap long taim bilong yumi? Ol bikpela buk na dikseneri bai tokim yu olsem Laspela Kaikai—narapela nem bilong en Kaikai Bilong Bikpela—em i dispela kaikai Jisas Krais i bin mekim wantaim ol aposel bilong em long nait paslain long em i dai olsem ofa. Em i laspela kaikai Jisas i bin mekim wantaim ol aposel bilong em, olsem na ol i save kolim tu olsem Laspela Kaikai. Na tu, Bikpela Jisas Krais yet i bin kirapim dispela kaikai, olsem na dispela nem Kaikai Bilong Bikpela i stret long en.
Insait long planti handet yia i go pinis, planti man i bin givim laip bilong ol olsem ofa long wanpela samting ol i ting i gutpela long i dai long en. Sampela bilong ol dispela indai i bin helpim sampela man inap longpela taim liklik. Tasol ol dispela indai olsem ofa, maski ol i samting ol man i litimapim, ol i no bikpela samting olsem indai bilong Jisas Krais. Nogat tru. Na tu, i no gat wanpela man i dai long ol dispela planti yia bilong hevi, na indai bilong em i mekim bikpela samting long ol manmeri bilong olgeta hap olsem indai bilong Krais i mekim. Bilong wanem?
Bilong bekim dispela askim na bilong helpim yu long kisim save long Kaikai Bilong Bikpela i helpim yu olsem wanem, mipela i laik yu ritim stori i kamap bihain long dispela.