Baibel i Tok Wanem?
Kamap Mama Long Rot Bilong Narapela Meri—Em i Stret Long Ol Kristen?
WANPELA man bilong Rom long bipo, nem bilong em Hores, em i tok: ‘Maski husat i papamama bilong man, em i no bikpela samting. Stretpela pasin bilong em i bikpela samting.’ Dispela man i no bin save long wanpela pasin nau i kamap—em pasin bilong kamap mama long rot bilong narapela meri. Nau dispela pasin i kamapim planti tok pait long ol kot. Long wanpela nius (Ms.), wanpela meri (Mary Thom) i tok, nau i gat ol nupela rot bilong kamapim pikinini, olsem i gat tupela o tripela mama inap mekim dispela wok, olsem: Wanpela meri i gat kiau bilong bel, na wanpela meri i kisim dispela kiau na pikinini i go bikpela insait long bel, na wanpela meri i lukautim dispela pikinini taim em i kamap pinis. Olsem na nau ol man i gat narapela kain tingting long dispela tok “stretpela pasin.”
Dispela nupela pasin bilong kamap mama long rot bilong narapela meri, em i bin kamap long 1975 samting. Olsem na i gat ol nupela hevi i kamap—dispela pasin i stret o nogat, na lo bilong gavman i gat wanem tok long en. Sampela marit i no inap kamapim pikinini, olsem na ol i amamas long dispela nupela pasin long narapela meri i kamapim pikinini bilong ol. Tasol ol dokta na loya na ol man bilong wokim lo ol i hatwok, long wanem, i gat kain kain nupela pasin ol man i kisim long pasin bilong kamapim pikinini. Ol i laik kamapim sampela lo i makim wanem pasin i stret na wanem pasin i no stret long dispela samting, tasol ol i hatwok tru.
Em Wanem Kain Pasin?
Tupela marit i save wokim kontrak wantaim wanpela meri na em i larim dokta i putim melek bilong man marit insait long bel bilong em bilong kamapim pikinini bilong tupela marit. Olsem na dispela meri em mama tru bilong pikinini. Na i gat narapela kain tu olsem: Ol dokta i kamautim kiau bilong meri marit na putim insait long wanpela samting. Na nau ol i putim melek bilong man bilong em i go insait long kiau. Nau ol i putim kiau i go insait long bel bilong narapela meri na pikinini i go bikpela insait long bel bilong em.
Bilong wanem nau planti ol i kamap mama long dispela rot? Wanpela samting em olsem: Ol saveman i kisim save long sampela pasin bilong helpim ol meri em ol yet i no inap kamapim pikinini. Sampela marit ol i laikim tru pikinini, tasol ol i no inap kamapim, o ol i ting i hatwok tumas, o i no gat planti pikinini bilong adoptim na kisim bilong ol yet. Olsem na ol i baim wanpela meri bilong kamapim pikinini bilong ol insait long bel bilong em. Ol i save baim em long bikpela mani tru, olsem na ol man i save kolim kain kain nem nogut long dispela pasin. Sampela i tok em pasin bilong mekim wok long ol rabismeri, em ol meri inap kamapim pikinini, na ol i kamap olsem wokmeri tasol, na ol man i no tingim hevi bilong dispela meri long bihain.
Sprim-Kot bilong Nu Jesi long Amerika i save pinis, dispela em rot bilong ol maniman long mekim wok nogut long ol rabisman. Wanpela kot olsem i kamap, na kot i tok: ‘I gat sampela pasin yumi ol man i ting i bikpela samting, winim pasin bilong baim ol samting long bikpela mani bilong yumi, olsem baim man long mekim wok bilong yumi, o baim sori bilong man, o baim laip bilong man.’ Sprim-Kot long Frans i tok, pasin bilong kamap mama long rot bilong narapela meri em i mekim pasin i no stret long skin bilong dispela narapela meri, na i no stret long “baim skin bilong wanpela meri, o kisim pastaim na bihain bekim taim yumi mekim pinis wok long em.”
Ol Hevi i Kamap Long En
Planti hevi i save kamap long dispela pasin, olsem: Meri i karim pinis pikinini na em i laik holim pikinini olsem pikinini bilong em yet na em i go long kot. Orait, em pikinini tru bilong husat? Em bilong dispela meri i bin karim em o em i bilong dispela meri i bin givim kiau long em? Taim pikinini i kamap em taim bilong amamas, tasol dispela narapela kain pasin inap kamapim tok pait long kot na bikpela hevi. Na narapela hevi em olsem: Sampela meri em pastaim ol i orait long kamap mama bilong pikinini bilong narapela meri, tasol taim ol i gat bel na pikinini i wok long go bikpela insait long bel, nau ol i laikim dispela pikinini na ol i no laik givim long dispela narapela meri olsem kontrak i tok. Taim pikinini i stap long bel wanpela strongpela laik tru i kamap namel long mama na pikinini. Wanpela mama olsem em i stori long bel hevi em i bin kisim taim em i mas givim pikinini long dispela narapela meri, na em i tok: ‘Taim pikinini i go pinis i olsem em i dai. Skin bilong mi i krai tru long liklik pikinini meri bilong mi.’
Dispela kain pasin bai mekim wanem long ol narapela pikinini bilong dispela meri, na long famili i kisim dispela pikinini, na long dispela pikinini yet? Na olsem wanem sapos skin bilong dispela pikinini i nogut? Papa i mas kisim em olsem kontrak i tok? Sapos nogat, orait, husat bai givim mani bilong lukautim dispela pikinini? Na bikpela samting moa yet em God i ting olsem wanem long dispela pasin?
Yu Ting Dispela Pasin i Save Litimapim Marit?
Long Baibel God i tokaut olsem marit em i wanpela samting i holi. Hibru 13:4 i tok: “Yupela ol marit i mas lukautim gut marit bilong yupela, bai em i stap klin tru long ai bilong God. . . . God bai i bekim pe nogut long ol manmeri i mekim ol kain kain pasin pamuk.” God i laik bai olgeta Kristen i mas ting olsem long marit na ol i mas mekim pasin i stret long marit. Wanem samting i save bagarapim marit? Pasin pamuk ol i mekim taim ol i no marit yet, na pasin pamuk taim ol i marit pinis.
Pasin bilong kamap mama long rot bilong narapela meri em i save litimapim marit na mekim marit i stap holi? Nogat. Wanpela pasin i olsem ol i putim melek bilong wanpela man i go insait long kiau bilong wanpela meri i no meri bilong em. Wanpela tok bilong Baibel long dispela samting i stap long Wok Pris 18:20 (NW) na i tok: “Yu no ken givim melek bilong yu long meri bilong narapela man. Sapos yu mekim olsem, bai yu kamap doti long ai bilong mi.” Maski meri i slip wantaim man na kisim melek bilong em o em i kisim long narapela rot, tupela wantaim em pasin pamuk o pasin bilong bagarapim marit, long wanem, meri em i no meri tru bilong dispela man.
Olsem wanem taim dokta i kisim kiau bilong meri na putim melek bilong man bilong em insait long kiau na ol i putim kiau long bel bilong narapela meri na nau em i gat bel? Dispela tu i bagarapim marit. Tru melek na kiau em bilong tupela marit, tasol bihain dokta i kamautim na putim kiau long narapela meri na nau em i gat bel. Tasol i no man bilong em yet i mekim na em i gat bel. Olsem na narapela man i mekim wok long skin bilong dispela meri bilong kamapim pikinini bilong em. Dispela i no stret tru wantaim lo bilong Baibel i tok meri i mas kamapim pikinini bilong man bilong em yet. (Lukim Lo 23:2.) I no stret sapos meri i kisim bel long rot bilong wanpela man i no man bilong em. Dispela i bagarapim wok bilong marit, olsem na yumi save pasin bilong kamap mama long rot bilong narapela meri em i no stret long ol Kristen i mekim.
[Piksa Kredit Lain long pes 26]
Pastel by Mary Cassatt, The Metropolitan Museum of Art, Gift of Mrs. Ralph J. Hines, 1960. (60.181)