Elefan—Pren o Birua?
WANPELA MAN LONG SAUT AFRIKA I RAITIM DISPELA STORI BILONG KIRAP!
I GAT kain kain as na ol man i save laikim elefan o ol i no save laikim. Long sampela man elefan i gutpela animal bilong mekim wok. Sampela i save laikim tit na skin na abus bilong elefan. Na sampela i no laikim elefan, long wanem, ol i save bagarapim gaden bilong ol.
Tasol planti saveman i amamas long pasin bilong elefan. Inap 13 yia wanpela meri (Cynthia Moss) i bin stap long Amboseli pak long Kenya bilong skelim pasin bilong elefan. Long buk bilong em (Elephant Memories), em i stori long ol lapun elefan meri olsem: ‘Mi bin lukim ol i wokabaut olsem gopas bilong famili o taim birua i kam ol i bin lukautim lain bilong ol. Tasol mi bin lukim ol dispela lapun elefan i pilai olsem ol i no lapun o sem liklik, ol i ran na pilai na tel bilong ol i slip long baksait na ai bilong ol i lait.’
Wanpela meri (Daphne Sheldrick) bilong Kenya em i bin mekim bikpela long planti pikinini elefan i no gat mama, na taim ol i bikpela pinis em i larim ol i go bek long bus. Dispela meri i tok: ‘Pasin bilong olgeta pikinini elefan i wankain olsem pikinini bilong yumi man. Ol tu i save tingting tasol long winim narapela, na ol i save bel nogut. Taim ol i kisim strafe, ol inap mekim wankain pasin pikinini bilong yumi i mekim—pes drai na bel hevi. Na sampela i save hambak. Mipela i mas stretim ol olsem yumi man i mas stretim pikinini.’
Tasol ol elefan i mekim gutpela samting bilong helpim graun. Taim ol elefan i stap long wanpela hap na ol i no planti tumas, ol i save helpim ol diwai na gras samting. Wanpela buk (Elephants, Economics and Ivory) i kamapim sampela gutpela samting moa ol elefan i save mekim. Ol i karim pikinini bilong kunai i go long ol narapela hap, olsem na ol nupela ples kunai i kamap. Na taim elefan i stap, i no gat planti bilong ‘wanpela kain lang ol i kolim tsetse. Ol elefan i mekim bikpela wok bilong lukautim ol ples kunai na bikbus long Afrika.’
Tasol sapos i gat planti tumas elefan ol i save bagarapim gras samting. Em nau, elefan i kamap birua bilong sampela man. Bilong stretim dispela hevi ol man i gat wok long lukautim ol animal samting ol i save kilim sampela elefan i no gat strongpela skin. Ol man i no save mekim olsem long ol narapela hap bilong Afrika, long wanem, ol elefan i gat bikpela hap graun bilong raun long en. Ol gutpela samting i kamap long dispela, olsem: ‘Long Amboseli pak, ol man i no bin kilim ol elefan, olsem na ol i no pret long man, ol i wokabaut namel long ol.’—Nius New Scientist.
Ol saientis i wok long painim rot na ol elefan i no ken karim planti pikinini. Tasol taim man i wok long kisim save long sampela pasin moa bilong elefan, ating em bai kisim save olsem elefan i no wanpela birua, em wanpela pren.
[Piksa Kredit Lain long pes 26]
Animals/Jim Harter/Dover Publications, Inc.