Ol Narapela Kain Sik Long Guam
WANPELA MAN LONG GUAM I RAITIM DISPELA STORI BILONG KIRAP!
DOKTA i tokim meri: “Mipela i glasim gut sik na nau mipela i save, papa bilong yu i gat sik litiko na sik bodik.” Longtaim pinis meri i ting papa i gat dispela sik, tasol taim dokta i tok olsem, em i bel hevi tru, long wanem, em i save papa bai i dai.
Dispela tupela sik i kamap planti long Guam, winim tru long Amerika. Tasol wanem dispela tupela sik bai kilim i dai papa bilong dispela meri? Wanem as bilong en? Na meri inap mekim wanem bilong helpim papa long karim dispela hevi taim em i no i dai yet?
Sik Litiko na Bodik i Wanem Kain Sik?
Em tupela sik i save bagarapim ol rop wailis i bosim wok bilong ol masol long bodi. Ol dokta i kolim sik litiko olsem ALS (amyotrophic lateral sclerosis) o sik bilong Lou Gehrig, em wanpela man i gat biknem long pilai beisbal wantaim tim Nu Yok Yanki na dispela sik i kilim em i dai long yia 1941. Ol man long Guam i save kolim dispela sik ALS olsem sik litiko.
Sik ALS i save bagarapim ol rop wailis i bosim ol masol, na ol rop wailis long bun bilong baksait. Isi isi ol masol long han na lek na nek i dai. Tasol inap liklik taim sikman inap pilim yet sampela samting, na em inap kamapim pikinini, na bosim pispis na pekpek. Sampela manmeri i gat sik ALS ol i bin kamapim pikinini. Wanpela meri i gat sik ALS inap 14 yia na em i dai taim em i gat 43 krismas, tasol insait long dispela 14 yia em i bin karim 6-pela pikinini na ol i no gat sik. Taim sik ALS i kamap strong long skin bilong man o meri, sik i kamap long rot bilong pispis, na banis i pen (pneumonia), na em i sotwin na bai em i dai. Sik ALS i save kisim planti manmeri i gat 35 inap 60 krismas. Long Guam yangpela meri tru i dai long dispela sik em i gat 19 krismas.
Sik bodik i mekim na kru i no wok gut. Ol dokta i kolim dispela sik olsem PD (Parkinsonism-dementia) na ol i tok, ol mak bilong en i olsem bilong sik pakinson wantaim sik alsaima. Sampela taim ol mak bilong namba wan sik i kamap pastaim: sikman i mekim olgeta samting isi isi, ol masol i tait, skin i guria guria. O ol mak bilong namba 2 sik i kamap pastaim, olsem sikman i lusim tingting long planti samting, o em i no save em i stap we, o pasin bilong em i senis. Sampela taim ol mak bilong tupela sik wantaim i kamap. Taim sik i kamap strong, sikman i slip long bet na ol sua i kamap long skin, na em i no inap bosim pispis o pekpek, na ol bun i no strong moa na i bruk, na animia, olsem sot long blut, na ol narapela sik i kamap long skin na kilim em i dai.
Ol dokta i ting sik litiko na sik bodik i narapela narapela sik. Tasol sampela dokta i skelim na ol i ting em wanpela sik tasol na i gat narapela narapela mak bilong en.
Ol i No Save Gut Long En
I gat planti bikpela askim ol i wok long skelim, olsem: (1) Olsem wanem na bikpela hap lain (98 pesen) i gat sik ALS na PD long ol ailan Mariana ol i lain Samoro tru, na narapela liklik hap lain (2 pesen) em ol lain Filipin i stap longtaim long Guam? (2) Olsem wanem na ol narapela ples em dispela sik i kamap planti ol i stap longwe long ekweto wankain olsem ol ailan Mariana? (3) Olsem wanem na long ol ailan Mariana planti man i gat dispela tupela sik wantaim, tasol ol sikman long ol narapela hap i gat wanpela tasol? (4) Long wanem rot ain aluminiam i kamap insait long kru na ol rop wailis long bun bilong baksait bilong ol man i gat dispela sik? (5) Taim aluminiam i pulap long ol hap bilong kru, bilong wanem liklik hap sink tasol i stap? Ol i bin skelim ol ples long hap wes bilong Pasifik em planti man i gat dispela sik, na ol i painim pinis bikpela hap aluminiam, na manganis, na ain tru insait long graun na wara, na liklik hap kalsiam, na magnisiam, na sink tasol.
Ol i Wok Long Kisim Save
Inap planti yia sampela man bilong Guam na Japan na Kanada i bin skelim ol dispela narapela kain sik bambai ol i ken kisim save long en. Ol i kolim narapela narapela samting ol i ting em i as bilong sik, olsem sikman i kisim wanpela jin nogut long papa o mama, o binatang i kamapim sik isi isi, o ol liklik liklik hap marasin nogut insait long skin, olsem ol hap ain, i wok long bagarapim.
Wanpela man i gat save long ol marasin em i tok, sapos liklik hap aluminiam inap olsem 2 o 3 miligram tasol i stap long ol liklik hap bilong kru, kru i no inap wok stret. I gat aluminiam insait long graun na wara long Guam, na ol i bin tanim bikpela hap wantaim sampela samting, olsem bekpaura, ol samting long paket bilong wokim kek na pankek, plaua i gat bekpaura, plaua long frisa em bilong wokim skin bilong pai, na ol i putim long marasin bilong strongim bel, na marasin bilong pinisim smel bilong tuhat long skin, na marasin bilong sua long rot bilong pekpek. Na ol i wokim silva-pepa (tinfoil) na sospen tu long aluminiam na taim ol i kukim sampela kain kaikai long en, aluminiam i go insait long kaikai.
Dokta Kwang-Ming Chen i save tru long wok bilong ol rop wailis na ol dispela sik na em i tok: “Inap 30 yia pinis ol dokta bilong NINCDS (National Institute of Neurological and Communicative Diseases and Stroke) i skelim planti man i gat olkain sik i save bagarapim kru na ol rop wailis long bun bilong baksait (CNS), tasol ol i no save yet long as tru bilong en o bilong wanem sik i kamap planti long sampela hap.” Tasol em i ting, i no wanpela jin nogut o binatang i wok isi isi na kamapim sik; em i ting olkain ain insait long skin, dispela i as bilong sik. Ol i wok yet long painim as bilong sik. Tasol nau ol man i mas karim ol hevi bilong dispela kain sik na wok strong long helpim ol sikman.
Wanem Samting Bai Kamap? Yu Ken Mekim Wanem?
Mipela i toktok wantaim sampela famili long Guam i gat dispela sik insait long famili. Ol i tingting planti na bel hevi, tasol ol i save ol i mas karim tasol hevi; i no gat rot bilong stretim dispela sik.
Sikman wantaim famili i bel hevi tru; bel bilong ol i bagarap, long wanem, ol i no gat rot bilong helpim ol. Mipela askim wanpela man i gat sik PD, wanem samting i mekim em i bel hevi moa yet? Em i tok: “Mi no inap toktok klia o raun insait long haus.” Pasin bilong sikman i senis na em i lusim tingting long planti samting na dispela i givim hevi long famili. Na ol i gat bikpela hatwok, long wanem, ol sua i kamap long skin bilong sikman na em i no inap bosim pispis o pekpek. Man i gat sik ALS, tingting bilong em i no bagarap na em inap wok gut wantaim famili, tasol taim sik i kamap strong, em i no inap mekim wanpela samting bilong helpim em yet.
Sampela taim kaikai samting i pas insait long nek bilong man i gat sik ALS o PD na ol i mas mekim wok long wanpela kain pam bilong kliaim. Ol i mas putim liklik spun kaikai i malumalum i go daun insait tru long nek bambai sikman inap daunim na i no pasim nek bilong em. Taim em i sotwin, ol i mas givim win oksijen long em.
I gat wanpela lain i lukautim ol sikman (Home Care Service Agency). Ol i wokim han lek bilong sikman, na was gut bambai ol narapela sik i no ken kamap long skin bilong em, na wok long mekim isi bel bilong em. Na wanpela asosiesen bilong helpim ol Guam i gat sik litiko o bodik, ol i save givim ol hap plang bilong strongim han lek, na bet na matres bilong sikman, na wilsia, na samting bilong pispis long en long bet. Kirap long yia 1970 ol i save givim marasin L-dopa long ol man i gat sik PD. Dispela i helpim masol bilong sikman long slek liklik na isi isi em inap wokim han lek samting. Tasol i no gat marasin bilong helpim ol sikman i go longlong o i gat sik ALS.
Famili i save mekim gutpela pasin tru—taim dispela kain sik i kamap insait long famili ol i save wok gut wantaim. Sik ALS o sik PD i kilim i dai papa na wanpela sista na 6-pela moa long famili bilong wanpela meri. Em i litimapim nem bilong famili na i tok: “Olgeta i helpim mi gut tru.” Na em i tingim bikpela wok man bilong sista bilong em i mekim bilong helpim em long lukautim sista. Em i tok: “Em i sori tru long em! Long olgeta de em i save sindaunim em long wilsia na kisim em i go raun.”
Wanpela meri i stap singel longtaim bambai em inap lukautim mama. Tripela long famili bilong em i kisim sik ALS na i dai pinis, na mak bilong sik i kamap long skin bilong sampela moa. Narapela meri, winim 24 yia bun bilong em i dai olgeta. Em i gat 3-pela pikinini meri, na tupela i lusim skul bambai ol inap mekim olgeta wok bilong lukautim mama. Long olgeta 30 minit 30 minit long san na long nait ol i save tanim em i go long han sut o han kais. Sampela famili i no inap lukautim sikman, olsem na ol i mas putim em long wanpela haus sik i gat ol nes bilong lukautim em.
Sampela famili i bin karim gut hevi bilong sik ALS na sik PD na ol i kamapim gutpela tingting olsem: Mekim pasin sori, tasol mas strong tu. No ken krosim sikman o putim mak i antap tumas. Bilip long God. Beten planti taim. Stretim rot bambai ol famili i lusim bikpela hap taim long lukautim sikman ol i gat taim bilong mekim samting bilong ol yet. Kisim sikman i go raun; helpim em long i go long ol bung bilong ples o bung bilong amamas. No ken sem long i gat sikman insait long famili. Kirapim ol pikinini na tumbuna pikinini na ol pren long i kam lukim sikman, nogut em i pilim olsem em i stap wanpis.
Ol dokta i no save gut long ol dispela kain sik, tasol i gat gutpela samting ol sikman na famili bilong ol i ken wetim i kamap. Baibel i tok, klostu nau bai God i kamapim nupela taim, na bai olgeta kain sik na pen i pinis olgeta, na ol man i no i dai moa. Tingting na skin bilong ol man bai kamap gutpela olgeta na bai ol inap i stap oltaim. Ol famili i dai pinis bai ol i kirap bek na i stap long graun. Sapos wanpela long famili bilong yu i gat sik, plis kaunim Baibel long em, em Tok Bilong God, bambai em i ken save long ol gutpela samting liklik taim bai kamap.—Song 37:11, 29; Aisaia 33:24; 35:5-7; Aposel 24:15; KTH 21:3-5.
[Piksa long pes 20]
Taim wanpela long famili i gat dispela kain sik na em i bilong i dai, i hatwok long famili