Taim Papa o Mama i Stilim Pikinini
INAP planti yia man bilong Seril i paitim em nogut tru, na bagarapim bel na tingting bilong em, na bihain em i lusim Seril na kisim narapela meri, olsem na Seril i kisim em i go long kot bilong katim marit.a Kot i givim ol pikinini long Seril bilong lukautim, na em i wok long stretim sindaun bilong em na i stap isi gen. Tasol wanpela de telefon i krai. Papa bilong ol pikinini em i telefon na em i tok: “Sapos yu laik lukim gen ol pikinini bilong yu, yu mas orait long marit gen long mi”! Ol pikinini i bin i go i stap wantaim papa inap wanpela mun long as ples bilong em long narapela kantri na em i tambuim ol long go bek long mama. Papa i stilim ol pikinini.
Seril i bel hevi stret na em i askim Dipatmen Bilong Stet long Amerika long helpim em long kisim bek ol pikinini. Tasol i no gat lo i givim rot long em bilong kisim bek ol pikinini long narapela kantri. Seril i pilim olsem em i no inap mekim wanpela samting. Em i pilim nogut tru wankain olsem long taim man i bin paitim em oltaim. Em i tok: “Em wankain, long wanem, yu no save long rot bilong stretim hevi.”
“Bagarapim Bel na Tingting”
Sampela man i tok, taim papa o mama i stilim pikinini, dispela i “samting nogut tru bilong bagarapim bel na tingting bilong poroman wantaim pikinini.” Wanpela meri (Carolyn Zogg) em i dairekta bilong wanpela lain bilong painim ol pikinini i lus (Child Find of America, Inc.), na em i stori long dispela kain stilman olsem: “Taim papa o mama i mekim dispela samting, planti ol i laik bekim nogut long poroman long rot em bai givim bikpela hevi tru long ol. Kot i givim ol pikinini long poroman na ol i save poroman i laikim tru ol pikinini—ol pikinini i olsem gutpela samting tru long poroman. . . . Olsem na papa o mama i stilim pikinini, em i no tingim pikinini—em i tingim em yet tasol na rot bilong bekim nogut long poroman.”
Taim papa o mama i stilim pikinini, dispela i mekim poroman i belhat, na em i pilim olsem em i lus tru, na em i no gat rot, na em i wari tru na tingting planti, na dispela i bagarapim tu bel na tingting bilong pikinini. Taim papa (o mama) i stilim pikinini, ating em i mas subim pikinini long ranawe na hait oltaim, na pikinini i no inap sindaun i stap long wanpela hap na kisim sampela pren, na oltaim em i harim ol tok giaman papa (o mama) i mekim bilong daunim poroman. Dispela inap mekim nogut long pikinini, na ating bai em i pispis long bet long nait, o em i no inap slip, o em i hangamap long papa (o mama), o em i pret long ol windo na dua, o em i pret olgeta na bel bilong em i pas. Sapos pikinini i bikpela liklik, ating bai em i bel hevi tru na belhat.
Long Amerika, long olgeta yia, inap 350,000 taim ol papa na mama i sakim tok bilong kot na stilim pikinini, o ol i no salim pikinini i go bek long poroman long taim stret olsem kot i makim. Winim 100,000 taim, wanpela famili bilong ol i haitim pikinini bambai poroman i no ken kisim em gen. Sampela taim ol i kisim pikinini i go long narapela provins o long narapela kantri.
Ol Narapela As
Papa o mama i stilim pikinini, wanem samting i kirapim em long mekim? Yu ting em i tingting tasol long pas gen wantaim poroman o long bekim nogut long poroman? Wanpela man (Michael Knipfing) bilong dispela lain bilong painim ol pikinini (Child Find) em i tok, sampela papa na mama i pret, nogut kot i givim ol pikinini long poroman, na ‘ol i kirap kwik na stilim pikinini.’ O sapos poroman i no larim em i lukim ol pikinini olsem kot i tok, ating bai em i les na stilim pikinini. Dispela man (Knipfing) i tok: “Sapos yu laikim tru pikinini na yu no inap lukim em, bai yu kirap long ting olsem yu mas stilim pikinini na ranawe, no gat narapela rot.”
Na em i tok, ‘planti man i no save long ol hevi i save kamap long rot bilong stilim pikinini. Ol i no save bai i hatwok long ol i kisim wanpela wok. I gat kotpepa i orait long polis i holim ol. Ol i ting hevi i stap namel long ol yet na poroman tasol; ol i no save polis tu bai insait long dispela hevi. Pastaim ol i baim loya bilong helpim ol long kot bilong skelim husat i ken kisim pikinini, na nau ol i mas baim narapela loya gen, long wanem, ol i gat kot long stilim pikinini.’
Sapos papa o mama i ting poroman i mekim nogut long pikinini, na sapos kot i no kirap kwik na stretim dispela, ating bai em i pilim olsem em yet i mas helpim pikinini na em i stilim pikinini, maski bihain em i kisim hevi long dispela rot. Mama bilong Hilary Morgan em i mekim olsem. Wanpela dokta bilong skelim tingting em i tok, papa bilong Hilary i no ken lukim Hilary moa, long wanem, i gat planti samting i “kamapim klia” olsem papa i save mekim nogut long Hilary. Tasol kot i tok, ol i no save gut, papa i mekim olsem o nogat, olsem na papa i ken lukim Hilary, no gat was bilong em. Mama bilong Hilary, em Dokta Elizabeth Morgan, em i sakim tok bilong kot na haitim pikinini bilong lukautim em. Planti manmeri i save sori long mama (o papa) i stilim pikinini bilong lukautim em.
Tasol long rot bilong dispela hevi, wok bilong Elizabeth Morgan i lus na em i kalabus inap tupela yia. Bilong baim ol dokta na loya bilong helpim em long kot, em i gat dinau inap 1.5 milion kina. Long wanpela nius em i stori olsem: “Ol saveman i tokim mi, sapos mi no bin pasim papa long mekim nogut long pikinini, nau bai pikinini i longlong pinis. . . . Mi pilim olsem mi mas mekim wok em kot i no laik mekim: Mi mas lukautim pikinini bilong mi.”—U.S.News & World Report.
Wanpela man (Greif) na wanpela meri (Hegar) i bin skelim pasin bilong papa o mama i stilim pikinini na tupela i tok stret olsem: “Taim dispela samting i kamap, i gat kain kain as bilong en. I olsem wanpela liklik raunwara i daun tumas na olgeta taim yu lukluk long en yu lukim nupela samting bilong en.”—Buk When Parents Kidnap—The Families Behind the Headlines.
Sampela pikinini i lus, long wanem, papa o mama o narapela man i stilim ol. Tasol i gat planti milion narapela pikinini long olgeta hap bilong graun ol tu i lus—olsem ol pikinini em papamama i rausim ol na ol pikinini i ranawe. Husat ol dispela pikinini, na wanem samting i save painim ol?
[Ol Futnot]
a Mipela i senisim nem.