Kaikai Bilong Yu Em Inap Kilim Yu i Dai?
‘Bikpela hap (olsem 95 pesen) bilong wanpela bikpela rop i karim blut i go long klok em i pas. I no longtaim na yu inap kisim hat-atek.’
JOE i gat 32 krismas. Em i kirap nogut long harim dokta i tok olsem taim em i glasim em bilong painimaut as bilong pen long bros bilong em. Klostu 50 pesen bilong ol man em sik bilong klok i kilim ol i dai, ol i no save ol i gat dispela sik.
Tasol wanem samting i mekim na Joe i kisim dispela sik? Joe i tok: ‘Inap 32 yia mi bin kaikai olsem planti manmeri bilong Amerika ol i save kaikai, em “planti abus na planti kaikai ol i wokim long susu.” Wanpela samting i no bin kamap klia tru i olsem: Kaikai bilong ol Amerika inap givim sik long mi.’
Kaikai Bilong Yu na Sik Bilong Klok
Olsem wanem? Kaikai bilong Joe i no gutpela? Ol kaikai bilong em i gat bikpela hap kolestrol na gris. Taim Joe i yangpela i kam inap long taim em i bikpela, ol samting em i bin kaikai i bin wok long givim sik long klok bilong em. Long olgeta 10-pela bikpela sik i save kilim i dai ol man long Yunaitet Stets, ol kaikai i gat bikpela gris tumas i as bilong 5-pela. Namba wan bikpela sik bilong kilim i dai ol man em sik bilong klok.
Long 7-pela kantri ol i bin glasim 12,000 man i gat 40 i go inap 49 krismas, na ol i kisim save olsem kaikai inap kamapim sik bilong klok. Save ol i kisim i narapela kain tru, olsem: Inap 20 pesen bilong ol kalori ol man bilong Finlan i save kaikai em i gris na dispela i kamapim bikpela kolestrol long blut bilong ol, tasol inap 5 pesen bilong ol kalori ol man bilong Japan i save kaikai em i gris na ol i no gat bikpela kolestrol long blut. Na planti bilong ol dispela man bilong Finlan ol i kisim hat-atek, winim namba bilong ol man bilong Japan i kisim hat-atek inap 6-pela taim!
Tasol nau long Japan planti man i gat sik bilong klok; bipo nogat. Inap sampela yia planti man moa long dispela hap ol i baim ol kaikai bilong Wes olsem hambega samting, olsem na pasin bilong ol Japan long kaikai planti gris olsem gris bilong bulmakau, sipsip, pik samting, em i bin go antap inap 800 pesen. Long nau mak bilong kolestrol long blut bilong ol manki bilong Japan em i bikpela tumas, winim ol manki bilong Amerika em ol i gat wankain krismas! Em nau, gris na kolestrol long kaikai inap kamapim sik bilong bagarapim man na ol inap kamapim tru sik bilong klok.
Wok Bilong Kolestrol
Kolestrol em i wanpela waitpela gris i bikpela samting bilong helpim yumi long i stap laip. Kolestrol i stap long ol sel bilong man na animal. Lewa bilong yumi i save kamapim kolestrol, na sampela kaikai bilong yumi i gat bikpela hap kolestrol na sampela i gat liklik hap kolestrol. Blut i save kisim kolestrol i go long ol sel long rot bilong ol samting ol i kolim lipoprotin, em kolestrol na gris na protin wantaim. I gat tupela kain lipoprotin bilong karim bikpela kolestrol bilong blut; em ol lipoprotin LDL na ol lipoprotin HDL.
Ol lipoprotin LDL i gat bikpela gris kolestrol. Taim ol i raun insait long blut ol i save go insait long ol sel long rot bilong ol liklik samting i pas long arere bilong ol sel. Long dispela hap strong bilong ol i pinis na sel yet i mekim wok long ol. Klostu olgeta sel long bodi i gat ol dispela kain liklik samting na ol i save pulim sampela LDL. Tasol lewa em i bilong helpim ol dispela liklik samting i pas long arere bilong ol sel long rausim long blut inap 70 pesen bilong LDL.
Tasol ol lipoprotin HDL i save pulim bikpela hap kolestrol. Taim ol i raun insait long blut ol i wok long pulim ol hap kolestrol i stap nating na kisim i go long lewa. Lewa i wok long pinisim strong bilong kolestrol na rausim long bodi. Olsem na Man bilong wokim yumi em i bin wokim yumi gutpela tru inap long bodi bilong yumi i ken mekim wok long kolestrol em i mas kisim na rausim kolestrol i stap nating.
Hevi i save kamap taim blut i gat planti lipoprotin LDL long en. Dispela i mekim na strongpela gris inap kamap long arere bilong ol rop bilong blut. Taim strongpela gris i kamap planti, ol rop bilong blut i go liklik, olsem na blut i gat oksijen long en i no inap ran gut long ol dispela rop. Em nau, sik atherosclerosis i kamap. Isi isi dispela sik i nogutim skin bilong man na planti yia bihain man i save em i gat sik. Wanpela mak bilong en em pen i save kamap long bros (angina pectoris) olsem Joe i bin kisim.
Taim wanpela bikpela rop i karim blut i go long klok em i pas olgeta, long wanem, wanpela liklik hap blut i kamap strong, hap bilong klok i save kisim blut long dispela rop em i save dai. Em nau, wantu tasol na man i kisim hat-atek; planti man i dai long hat-atek. Na maski wanpela bikpela rop i karim blut i go long klok i pas liklik tasol, dispela inap kilim sampela liklik hap skin insait long klok, tasol i no olsem man bai kisim pen long dispela. Sapos sampela bikpela rop i karim blut i pas long ol narapela hap bilong bodi, dispela inap kamapim sik strok o sua nogut long lek o bagarapim wok bilong kidni tu.
Olsem na ol dokta samting ol i save tok olsem, lipoprotin LDL em i no gutpela kolestrol na lipoprotin HDL em i gutpela kolestrol. Sapos dokta i glasim blut bilong wanpela man na i gat bikpela hap LDL long en o HDL i no inap, em inap kisim sik bilong klok.a Sapos dokta i kisim liklik hap blut bambai em i ken glasim, man inap save em bai kisim hat-atek o nogat longpela taim paslain long em i kisim sik (angina pectoris) olsem pen long bros samting. Olsem na i bikpela samting long was gut long mak bilong kolestrol long blut. Orait, nau yumi ken tingim kaikai bilong yumi na olsem wanem dispela inap mekim na kolestrol i no ken kamap bikpela long blut o em i no ken go daun tumas long en.
Kolestrol Long Blut na Kaikai
Kolestrol i wanpela gris i stap long ol kaikai olsem abus, kiau, pis, kakaruk, na ol kaikai ol i wokim long susu bilong bulmakau olsem bata samting. Tasol ol kaikai ol i wokim long ol samting bilong gaden ol i no gat kolestrol.
Skin yet i save kamapim kolestrol em i mas kisim, olsem na samting yumi kaikai na i gat kolestrol long en, dispela i givim sampela kolestrol moa long skin. Klostu olgeta kolestrol long kaikai bilong yumi i save go long lewa. Taim kolestrol i kamap long lewa, lewa i save mekim wok long en na lewa i no kamapim planti kolestrol bilong en yet. Dispela i mekim na mak bilong kolestrol long blut i stret.
Tasol olsem wanem sapos kaikai bilong yumi i gat planti tumas kolestrol na lewa i no inap mekim wok hariap long en? Bikpela hap kolestrol bai go stret long ol sel bilong ol bikpela rop i karim blut. Taim em i mekim olsem, strongpela gris i kamap planti na ol rop i go liklik na blut i gat oksijen long en em i no inap ran gut long ol dispela rop. Na bikpela sik tru i save kamap taim skin i wok yet long kamapim wankain mak bilong kolestrol em i save kamapim long olgeta taim na yumi wok long kisim ol kaikai i gat bikpela kolestrol long en. Long olgeta 5-pela 5-pela manmeri long Yunaitet Stets, wanpela i gat dispela hevi.
Olsem na yu gat gutpela tingting sapos yu no kisim planti kaikai i gat kolestrol long en. Tasol wanpela kain gris (saturated), em narapela samting long kaikai em inap senisim tru mak bilong kolestrol long blut.
Gris na Kolestrol
I gat tupela kain gris: Gris nogut (saturated) na gris i gutpela liklik (unsaturated). Sampela gris i gutpela liklik olsem gris monounsaturated na polyunsaturated. Taim yumi kaikai gris nogut, mak bilong kolestrol long blut i save go bikpela. Dispela kain gris i mekim olsem long 2-pela rot: Em i save kamapim bikpela kolestrol moa long lewa na daunim ol liklik samting bilong LDL long ol sel bilong lewa, olsem na LDL i no inap raus hariap long blut.
Gris nogut i stap long ol kaikai olsem bata, yelopela hap bilong ol kiau, susu, aiskrim, abus, na kakaruk samting. Na bikpela hap bilong en i stap long sokolat, kokonas, wel bilong kokonas, sampela kain majarin, na wel bilong welpam. Dispela kain gris i strong maski em i no stap long bokis ais.
Tasol gris i gutpela liklik i olsem wel i no strong taim em i no stap long bokis ais. Ol kaikai i gat gris olsem monounsaturated o polyunsaturated long en, em inap helpim mak bilong kolestrol bilong blut long i go daun sapos yu kaikai dispela olsem senis bilong ol kaikai i gat gris nogut long en.b I gat bikpela hap gris polyunsaturated long wel bilong kon na long wel bilong pikinini bilong sanplaua, na dispela kain gris i save daunim gutpela kolestrol na kolestrol nogut, tasol bikpela hap gris monounsaturated long wel bilong oliv na long wel ol i kolim kanola, ol i save daunim tasol kolestrol nogut, ol i no save mekim olsem long gutpela kolestrol.
Tasol skin bilong yumi i mas kisim sampela gris. Sapos nogat, yumi no inap kisim vaitamin A, D, E, na K. Tasol gris skin i mas kisim i liklik tasol, na yumi inap kisim taim yumi kaikai ol samting bilong gaden, na ol bin, wit na rais samting, na prut. Olsem na sapos yumi no kisim planti kaikai i gat gris, dispela i no save pasim skin long kisim ol gutpela marasin samting em i mas kisim.
Lusim Bikpela Hap Gris na Kolestrol
Olsem wanem? Olgeta taim mak bilong kolestrol bilong blut bai go antap sapos man i kisim ol kaikai i gat bikpela gris na kolestrol? I no olsem. Thomas, em yumi bin toktok long em long namba wan stori, em i bin askim dokta long glasim blut bilong em bihain long em i bin toktok wantaim Kirap! Em i kisim save olsem mak bilong kolestrol long blut bilong em i orait. I olsem lewa bilong em inap bosim mak bilong kolestrol.
Tasol dispela i no makim olsem Thomas i no ken kisim sik. Long dispela taim ol lain bilong skelim dispela samting ol i kisim save olsem, kolestrol yumi kisim long kaikai em inap kamapim sik bilong klok maski em i no mekim wanpela samting long kolestrol bilong blut bilong yumi. Dokta Jeremiah Stamler bilong Yunivesiti Notwesten, em i tok: “Ol kaikai i gat planti kolestrol long en i save kamapim sik bilong klok maski mak bilong kolestrol bilong blut bilong sampela manmeri i no bikpela. Olsem na olgeta manmeri i mas tingting gut na no ken kisim planti kaikai i gat kolestrol long en maski mak bilong kolestrol bilong blut i antap o nogat.”
Na yumi mas tingim gris long kaikai tu. Sapos blut i gat planti gris tumas, long wanem, man i bin kisim kaikai i gat gris i gutpela liklik o gris nogut long en, dispela bai mekim ol retpela sel long blut bilong em i pas wantaim. Taim blut i strong olsem, em i no inap ran long ol liklik rop bilong blut, olsem na ol liklik hap skin insait long bodi i no inap kisim ol gutpela marasin ol i mas kisim. Na ol sel i pas wantaim na wokabaut long ol rop bilong blut, ol i paulim wok bilong oksijen na oksijen i no inap kamap gut long arere bilong ol rop bilong blut. Dispela i save bagarapim ol rop bilong blut na i no hatwok long strongpela gris i ken kamap. Tasol i gat narapela samting nogut sapos yumi kisim ol kaikai i gat bikpela gris tumas.
Sik Kensa na Kaikai
Dokta John A. McDougall i tok: “Olgeta kain gris—maski em gris i gutpela liklik o gris nogut—ol i save helpim sampela kain sel bilong sik kensa long kamap.” Wanpela lain i bin glasim sik kensa i save kamap long ol rop bilong bel na long susu, na save ol i kisim long dispela long ol kantri bilong Wes, em ol hap ol i save kaikai planti gris, na long ol kantri i stap rabis, dispela i mekim na ol i tingting planti. Olsem: Long Yunaitet Stets, sik kensa long rop bilong bel em i namba 2 bikpela sik kensa i save painim ol man na meri wantaim, na sik kensa long susu em i namba wan bikpela sik kensa i save painim ol meri.
Wanpela lain (American Cancer Society) i tok, taim sampela lain manmeri i lusim as ples na ol i go sindaun long wanpela kantri em planti manmeri long en i gat sik kensa, bihain namba bilong ol manmeri long ol dispela lain i kisim sik kensa i wankain olsem ol lain bilong dispela ples yet sapos ol i bihainim nupela sindaun na kisim pasin bilong ol long kaikai. Wanpela buk bilong dispela lain i tok: “Ol Japan i go sindaun long Hawaii ol i wok long kisim sik kensa olsem ol man bilong Wes i save kisim, olsem: Planti i kisim sik kensa long ol rop bilong bel na long susu, na wan wan tasol i kisim sik kensa long bel. Tasol long Japan, planti i kisim sik kensa long bel na wan wan tasol ol i kisim long ol rop bilong bel na long susu.” Olsem na sampela samting i makim olsem kaikai em inap kamapim sik kensa.
Sapos ol kaikai yu save kisim i gat planti gris na kolestrol na ol kalori long en, yu mas mekim sampela senis. Gutpela kaikai inap helpim skin long i stap strong na no ken sik tumas, na em inap stretim sampela sik yu bin kisim, long wanem, yu no bin kaikai gut. Taim yumi tingim bikpela mani wanpela man i mas tromoi sapos dokta i mas katim em bilong stretim klok—em olsem 40,000 dola samting long Yunaitet Stets—ating yumi gat laik long kisim gutpela kaikai, a?
Sapos yu tingting gut long ol kaikai yu kisim, yu inap lusim skin, na skin bai pilim olsem em i strong moa, na yu inap helpim skin long abrusim o stretim sampela bikpela sik. Stori i kamap bihain long dispela bai toktok long dispela samting.
[Ol Futnot]
a Bilong skelim mak bilong kolestrol, ol i save skelim hamas miligram long olgeta wan wan desilita. Gutpela mak bilong kolestrol—em LDL na HDL na kolestrol long ol narapela lipoprotin long blut—i mas aninit long 200 miligram long olgeta wan wan desilita. Sapos mak bilong HDL i 45 miligram long olgeta wan wan desilita o antap long dispela, em gutpela mak.
b Buk Dietary Guidelines for Americans bilong 1995 i tok, ol gris yumi kaikai em i no ken winim 30 pesen bilong olgeta kalori yumi save kaikai long olgeta de, na gris nogut yumi kaikai i mas aninit long 10 pesen bilong ol kalori yumi kisim. Taim yumi lusim wan pesen bilong ol kalori yumi save kisim long gris nogut, dispela inap mekim mak bilong kolestrol long blut bilong yumi i go daun inap 3-pela miligram long olgeta wan wan desilita.
[Sat long pes 8]
Sampela bikpela rop i karim blut: (1) op olgeta, (2) pas liklik, (3) klostu i pas olgeta