Tru King Solomon i Bin Kisim Planti Mani Samting?
“Olgeta yia Solomon i save kisim samting olsem 23 ton gol.”—1 King 10:14.
OLSEM dispela ves bilong Baibel i tok, insait long wanpela yia, King Solomon i bin kisim gol em hevi bilong en i winim 23 ton! Long nau dispela gol em inap olsem $240,000,000. Dispela gol i olsem dabol bilong ol gol ol i bin kisim long graun long yia 1800 long olgeta hap bilong graun. Yu ting King Solomon inap kisim planti gol olsem? Ol samting ol saveman i bin painim insait long graun i makim wanem samting? Olsem: Yumi ken bilipim tru dispela tok bilong Baibel i tok Solomon i gat planti mani tru. Buk Biblical Archaeology Review i tok:
◻ King Tutmos Namba 3 bilong Isip (yia olsem 1500 B.C.E.) i bin bringim i go long tempel bilong god Amon-Ra long Karnak, ol samting ol i bin wokim long gol inap olsem 13.5 ton—na dispela em i hap tasol bilong dispela presen em i givim.
◻ Ol rait bilong ol Isip i stori long ol presen olsem 383 ton gol na silva em King Osorkon Namba Wan (yia olsem 1000 B.C.E.) i bin givim long ol god olsem ofa.
Na tu, volyum Classical Greece bilong ol buk Great Ages of Man i tok:
◻ Long olgeta yia, King Filip Namba 2 (359-336 B.C.E.) i kisim 37 ton gol long ol main bilong Pangeam long Tres.
◻ Taim pikinini man bilong Filip, em Bikpela King Aleksander (336-323 B.C.E.), i daunim na kisim Susa, em nambawan biktaun bilong Persia, ol i painim 1,200 ton gol.
Olsem na Baibel i no giaman taim em i stori long King Solomon i gat planti mani samting. Na tingim dispela samting tu: Long dispela taim bipo, Solomon “i winim ol king bilong ol arapela kantri long mani samting na long gutpela tingting na save bilong en.”—1 King 10:23.
Solomon i mekim wanem wok long ol mani bilong em? Ol i karamapim sia king bilong em long “gutpela gol”, na ol i wokim ol kap bilong em long “gol”, na em i gat 200 hap plang bilong pait na 300 liklik hap plang bilong pait ol i bin wokim long “gol.” (1 King 10:16-21) Tasol samting i winim dispela, i olsem: Long gol bilong Solomon ol i wokim ol samting insait long tempel bilong Jehova long Jerusalem. Ol lam bilong tempel na ol samting olsem pok, dis, kap, na plet, ol i wokim long gol na silva. Na insait long Rum Tambu Tru i gat ol ensel serap ol i bin wokim long gol, longpela bilong ol em 4 na hap mita, na i gat alta bilong paura ol i bin wokim long gol, na tu, olgeta banis insait long dispela haus ol i karamapim long gol.—1 King 6:20-22; 7:48-50; 1 Stori 28:17.
Olsem wanem? Tru ol i bin karamapim wanpela tempel long gol? Long dispela taim bipo ol i save mekim olsem long sampela tempel. Buk Biblical Archaeology Review i tok, Amenofis Namba 3 bilong Isip em i “givim biknem long bikpela god Amun na givim wanpela tempel long Tibs long em, em ‘gol i karamapim olgeta hap insait long en, na silva i bilasim plua, na elektrum (olsem silva na gol) i bilasim ol dua.’ ” Na tu, Esar-hadon bilong Asiria (yia olsem 650 B.C.E.) em i karamapim long gol ol dua na ol banis bilong haus lotu bilong Asur. Nabonaidas bilong Babilon (yia olsem 550 B.C.E.) i stori long tempel bilong god Sin long Haran, olsem: “Ol banis bilong en mi karamapim long gol na silva, na mekim i lait olsem san.”
Olsem na ol stori bilong bipo i makim olsem, taim Baibel i stori long Solomon i gat planti planti mani samting, dispela i no wanpela tok nating, nogat.