Ol i Mekim Laik Bilong Jehova
Pol i Winim Ol Hevi
POL i ting em bai bagarap. Em na 275 narapela man ol i stap long wanpela sip i laik bagarap long strongpela win bilong hap not—em strongpela win nogut long solwara Mediterenian. Win i strong nogut tru, na ol i no inap lukim san inap planti de, o lukim ol sta long nait. Olsem na ol pasindia i pret nogut ol bai dai. Tasol Pol i mekim gut bel bilong ol na stori long samting em i bin lukim long driman, olsem: “I no gat wanpela man bilong yumi bai i lus. Sip tasol bai i lus.”—Aposel 27:14, 20-22.
Long namba 14 nait bilong strongpela win, ol boskru i kirap nogut long sip i kamap klostu long nambis—solwara i daun inap 40 mita tasol. Ol i trip i go na nau ol i tromoi meta gen. Dispela taim solwara i daun inap 30 mita. Nambis i klostu! Tasol dispela i mekim na nau tingting bilong ol i no stap isi liklik. Win i sakim sip i go i kam long solwara i no daun tumas long taim bilong tudak i no gutpela—sip inap bruk long ol ston. Ol boskru i bihainim gutpela tingting na tromoi ol anka i go daun. Sampela i laik lusim sip, olsem na ol i slingim dingi i go daun na ol i laik kalap long en.a Tasol Pol i pasim ol. Em i tokim kepten na ol soldia: “Sapos ol dispela man i no i stap long sip, orait yupela bai i lus.” Kepten i harim tok bilong Pol, na nau olgeta 276 pasindia ol i stap na wet long tulait bai bruk.—Aposel 27:27-32.
Sip i Bagarap
Long moningtaim long de bihain, ol pasindia inap lukim pasis i gat wesan long en. Nau ol boskru i kisim strong gen—ol i katim ol baklain bilong ol anka na pulim sel i go antap bilong kisim win. Sip i ran i go long nambis—ating ol lain long sip i amamas na singaut.—Aposel 27:39, 40.
Tasol wantu sip i go antap long hap wesan i stap namel long solwara. Tasol samting i nogut moa em si—si i wok long paitim stan bilong sip na brukim i go hap hap. Olgeta pasindia i mas lusim sip! (Aposel 27:41) Tasol dispela bai kamapim wanpela hevi. Planti man long sip—Pol tu—ol i kalabusman. Lo bilong Rom i tok, wanpela wasman bilong kalabus i larim kalabusman i ranawe, em yet i mas kisim strafe ol i makim bilong kalabusman. Olsem, sapos wanpela kilman i ranawe, orait wasman i larim dispela samting i kamap, em i mas givim laip bilong em olsem pe bilong dispela—em i mas i dai.
Ol soldia i pret long dispela samting, olsem na ol i tingting long kilim i dai olgeta kalabusman. Tasol kepten bilong ol soldia i laikim Pol, em i pasim ol long mekim. Em i tokim olgeta man ol inap long subim wara long kalap long solwara na subim wara i go long nambis. Ol narapela i no inap subim wara ol i mas holim ol hap plang o narapela hap samting bilong sip na mekim wok long en. Olgeta wan wan i subim wara i go na sua long nambis. Olsem Pol i tok, i no gat wanpela man i bin lus!—Aposel 27:42-44.
Mirakel Long Malta
Dispela lain i no gat strong moa, ol i painim ples hait long wanpela ailan ol i kolim Malta. Ol man bilong dispela ples ol i gat narapela tok ples, long tok Grik ol i save kolim ol kain lain olsem, barʹba·ros.b Tasol ol man bilong Malta ol i no man nogut. Luk, em man i save raun wantaim Pol, em i tok, ol i “mekim gutpela pasin tru long mipela. Ren i wok long pundaun na ples i kol, olsem na ol i wokim paia na ol i bringim mipela olgeta i go klostu long paia bai mipela i ken hatim skin.” Pol yet i helpim ol man bilong Malta long bungim paiawut na putim long paia.—Aposel 28:1-3.
Wantu wanpela snek i kaikaim han bilong Pol na hangamap i stap! Ol man bilong ailan i ting Pol em i wanpela kilman. Ating ol i ting God i givim strafe long ol sinman taim em i strafim hap bilong bodi i mekim sin. Tasol olaman! Ol man bilong ples i kirap nogut, Pol i sakim dispela snek i go pundaun long paia. Luk i lukim long ai bilong em yet, em i tok, “ol i ting bodi bilong Pol bai i solap, o em bai i pundaun kwiktaim na i dai.” Ol man bilong ailan i senisim tingting bilong ol na ol i tok, Pol em i wanpela god.—Aposel 28:3-6.
Pol i stap tripela mun long Malta, na long dispela taim em i oraitim sik bilong papa bilong Publius, em namba wan hetman bilong ailan. Dispela man i bin mekim gut long Pol. Na ol narapela sikman tu bilong ailan, Pol i oraitim sik bilong ol. Na tu, Pol i autim tok i tru long ol, na dispela i mekim na ol dispela man bilong ailan Malta i save mekim gut long ol narapela, ol i kisim planti blesing.—Aposel 28:7-11.
Dispela i Lainim Yumi Long Wanem Samting?
Taim Pol i mekim wok autim tok, em i karim planti hevi. (2 Korin 11:23-27) Olsem yumi stori pinis, Pol i bin stap olsem kalabusman, long wanem, em i autim gutnius. Bihain em i karim sampela hevi em i no bin tingim: strongpela win na sip i bagarap. Na taim ol dispela hevi i painim em, Pol i no bin surik liklik long i stap olsem man bilong givim bel long autim gutnius. Pol i save pinis long ol samting i bin painim em na em i tok: “Mi save pinis long pasin bilong i stap isi, maski mi gat planti kaikai o mi stap hangre, na maski mi gat planti samting o mi sot long ol samting. Olgeta kain samting i ken kamap long mi, na mi save stap isi yet na belgut tasol. Krais i save strongim mi, na long strong bilong em mi inap mekim olgeta samting.”—Filipai 4:12, 13.
Yumi no ken larim ol hevi bilong yumi i daunim strong bilong yumi long givim bel tru long wok olsem wokman bilong trupela God! Taim wanpela hevi yumi no ting bai painim yumi em i kamap, yumi putim hevi bilong yumi long han bilong Jehova. (Song 55:22) Orait, nau yumi stap isi na wetim em i soim wanem rot em bai helpim yumi long en bilong winim traim. Tasol yumi wok yet long mekim gut wok bilong God, na yumi bilip olsem em bai lukautim yumi. (1 Korin 10:13; 1 Pita 5:7) Taim yumi sanap strong, maski wanem wanem hevi bai painim yumi, yumi—olsem Pol—inap winim ol hevi.
[Ol Futnot]
a Dingi em wanpela liklik bot ol i save mekim wok long en bilong i go long nambis taim sip i anka klostu long nambis. Ol boskru i kamapim klia olsem ol i tingim laip bilong ol yet tasol, ol i no tingim ol man i stap long sip, em ol i no gat save long ol wok bilong sip.
b Wanpela buk (Word Origins) bilong Wilfred Funk, i tok: ‘Ol Grik i bin tok bilas long ol narapela tok ples, na ol i tok, krai bilong ol narapela tok ples i olsem ‘ba-ba,’ na ol i kolim ol man i mekim ol dispela tok ples olsem babaros.’