Omanu Va Suku Va Sukila Oku Kala Vakuahenda
“Yehova o yongola nye kokuove, hateko oku linga esunga, loku sola ohenda kuenda oku endaenda la Suku yove lesuluviko?” —MIKA 6:8.
1, 2. (a) Momo lie Yehova a yonguila okuti omanu vaye va lekisa ohenda? (b) Apulilo api atiamẽla kohenda a sukila etambululo?
YEHOVA ukuahenda. (Va Roma 2:4; 11:22) Adama la Heva va solele calua ohenda ya Suku. Eci va kala vocumbo ce Edene, ovo va ñualiwile lovina viñi viñi vi lekisa uvangi wohenda Suku a kuetele omanu. Suku o lekisa ohenda komanu vosi. Ndaño muẽle komanu vana okuti ka va lekisa olopandu ale olondingaĩvi.
2 Suku wa lulika omanu lesetãhalo liaye. Kuenje, ci tava okuti tu lekisavo ovituwa ndevi viaye. (Efetikilo 1:26) Omo liaco, Yehova o kevelela okuti etu tu lekisa ohenda. Kelivulu lia Mika 6:8, ku tu sapuila okuti omanu va Suku va sukila oku “sola ohenda.” Oco hẽ ohenda yi lomboloka nye? Kuenda ya litokeka ndati lovituwa vikuavo via Suku? Nda omanu va kuete epondolo lioku lekisa ohenda, momo lie voluali mueyukila ungangala? Kuenda momo lie etu Tuakristão tu sukilila oku likolisilako oku lekisa ohenda ku vakuetu?
Ohenda yi Lomboloka Nye?
3 Ohenda yi lekisiwila koku kapako vakuetu. Poku va lingila eci ci va kuatisa. Kuenda oku vangula lavo lumbombe. Oku lekisa ohenda ci lomboloka oku linga eci ciwa, okuti ka tu lingi cimue ci sumuisa vakuetu. Omunu ukuahenda yuna okuti ukuacikembe haeye wa kapako vakuavo. Eye ukuacali lavakuavo. Upostolo Paulu wa vetiya Akristão hati: “Wali ohenda kuenda ocikembe lumbombe loku unjuka kuenda epandi.” (Va Kolosai 3:12) Omo liaco, ohenda yi sokisiwe nduwalo etu Tuakristão tu sesamẽla oku wala.
4 Yehova Suku eye wa velapo koku lekisa ohenda. Upostolo Paulu wa popia hati: “Eci ohenda ya Suku Upopeli wetu, locisola caye ka ci pui, via tukuluka,” Suku “wa tu popela loku tu sukula lovava epapatiso liucito wokaliye, kuenda etumbuluko ve espiritu sandu.” (Tito 3:4, 5) Suku wa “sukula” olombuavekua vosonde ya Yesu, poku tiamisila kokuavo ofeto yocilumba cocisembi. Ovo va tambula ucitiwo wokaliye longusu yespiritu sandu. Kuenje va linga “ociluvo cokaliye” haivo omãla va Suku kespiritu. (2 Va Korindo 5:17) Pole, Suku wa lekisavo ohenda yaye ‘kowiñi wakahandangala.’ Momo “olonanga viavo va vi sukula kuenda va vi yelisila vosonde ya Kameme.”—Esituluilo 7:9, 14; 1 Yoano 2:1, 2.
5. Momo lie ava va kasi oku songuiwa lespiritu lia Suku va sukilila oku lekisa ohenda?
5 Ohenda yi sangiwavo pokati kapako espiritu sandu lia Suku. Upostolo Paulu wa popia hati: “Epako lie espiritu lieli: ocisola, esanju, ombembua, epandi, unu [ale ohenda] esunga, ekolelo, umbombe, esuluviko; ka kuli ocihandeleko ci patãla ovina evi.” (Va Galatia 5:22, 23) Omo liaco, vosi va kasi oku songuiwa lespiritu lia Suku, va sukila oku lekisa ohenda.
Oku Lekisa Ohenda Yocili
6. Ohenda yipi ka ya sungulukile?
6 Omanu vamue va sima okuti oku lekisa ohenda oku topa. Kokuavo, omunu te wa tema kuenda te wa kenyoha oco a lekise okuti wa pama. Pole, oku lekisa ohenda yocili oco oku pama. Momo ohenda yocili epako liespiritu lia Suku. Oyo hakutopako. Momo omunu o lekisa ohenda yaco, ka ecelela evĩho. Oku lekisa ohenda ka ya sungulukile, oco oku topa. Momo ohenda yaco yecelela evĩho.
7. (a) Eli wa lekisa ndati ohenda ka ya sungulukile? (b) Catiamẽla koku lekisa ohenda, akulu vekongelo va sukila oku lunguka la nye?
7 Tu konomuisi ongangu ya Eli, una wa kala ocitunda cinene ca va Isareli. Omãla vaye Hafeni la Finehase, va kala ovitunda vonembele ya Yehova. Vocihandeleko ca Suku mua sonehiwile okuti ovitunda vi kuete onepa yavo kovilumba vieciwa. Pole, ovo ka va sanjukile lika lonepa yavo. Va yonguile vali. Kuenje osimbu handi ka va yokele ulela kutala, va kisakaile akuenje vavo oco va popie lomunu wa nena ocilumba, okuti o va ĩha ositu yowisu. Hacoko ño, omãla va Eli, va pekaila lakãi va vumbaile kuvelo wombalaka yoku ñualehela la Yehova. Pole, Eli ka tundisile omãla vaye komangu yoku kala ovitunda. Eye wa va kelohala ño levando. (1 Samuele 2:12-29) Kuenje, ‘ondaka ya Suku ka ya siatele vali koloneke viaco.’ (1 Samuele 3:1) Akulu vekongelo va sukila oku lunguka oco ka va ka lekise ohenda ka ya sungulukile kolondingaĩvi vina vi kapa kohele ekalo liwa liekongelo. Ohenda yocili, ka yecelela ovilinga vi tomba ovihandeleko via Suku.
8. Yesu wa lekisa ndati ohenda yocili?
8 Yesu Kristu eye ongangu ya velapo koku lekisa ohenda yocili. Eye lalimue eteke a lekisile ohenda ka ya sungulukile. Embimbiliya li tu sapuila okuti ‘eci a mola omanu, wa va kuatela ohenda momo va pekengua kuenda va sakalaisua ndolomeme ka vi kuete ungombo.’ Omanu vakuotima womboka, va sanjokaile oku amẽla ku Yesu. Kuenje va nenaile otumãla tuavo kokuaye. Yesu wa lekisa ohenda kotumãla tuaco. Wa “va angata, kuenje oku va kapa ovaka aye, wa va sumũlũisa.” (Mateo 9:36; Marko 10:13-16) Yesu wa kala ukuahenda. Pole, lalimue eteke a ecelele cimue cĩvi kovaso a Isiaye wokilu. Eye wa kala ukuotõi koku sapula evĩho liasongui vetavo vakuambambe. Kelivulu lia Mateo 23:13-26, tu tangako okuti, eye olonjanja vialua wa popaile hati: “Ene a vakuavisonehua, lene a va Fariseo, wakuambambe, ngongo yene!”
Ohenda Epako Liespiritu
9. Ohenda ya litokeka ndati lepandi kuenda lesunga?
9 Ohenda epako liespiritu lia Suku. Kulala wapako espiritu, oyo yi sangiwa pokati ‘kepandi lesunga.’ Eci ca sunguluka. Momo oco omunu a kale ukuahenda, eye te o lekisa epandi. Eye o lekisa epandi ku vosi, ndaño ku vana ka va lekisa ohenda. Ohenda yi kuetevo elitokeko lesunga. Momo yi lekisiwila kovilinga vioku kuatisa vakuetu. Ondaka yo Helasi ya pongoluisiwa hati “ohenda,” olonjanja vimue yi lombolokavo “esunga.” Oku lekisa ohenda kua siatele calua pokati Kakristão kosimbu. Kuenje, ndomo ca popiwa la Tertuliano, vakualofeka va tukola olondonge via Yesu hati, ‘omanu vakuahenda.’
10. Ohenda ya tokekisiwa ndati locisola ka ci pongoloka?
10 Ohenda yi kuetevo elitokeko locisola. Yesu wa sapuila olondonge viaye hati: “Kokulisola kuene pokati oko omanu vosi va limbukila okuti vulondonge viange.” (Yoano 13:35) Catiamẽla kocisola caco, upostolo Paulu wa popia hati: “Ocisola ci pandakaisa; ci lingainga ohenda.” (1 Va Korindo 13:4) Ohenda yi kuetevo elitokeko locisola cina ka ci pongoloka. Ondaka yo Heveru ya pongoluiwa hati “ocisola ka ci pongoloka,” yi lomboloka ohenda yina okuti yamamako oku lekisa ocisola komunu ndaño lovitangi. Yehova wa siata oku lekisa ocisola caco ka ci pongoloka. Etu tua siata oku ci muila kovilinga viaye vioku yovola kuenda vioku teyuila omanu vaye.—Osamo 6:4; 40:11; 143:12.
11. Omo okuti ocisola ca Yehova ka ci pui, ci tu ĩha ekolelo lia nye?
11 Ocisola ca Yehova omo okuti ka ci pongoloka, ci kokela omanu kokuaye. (Yeremiya 31:3) Eci omanu va Yehova va sukila ekuatiso, ovo va kũlĩha okuti eye oka va popela, omo liocisola caye ka ci pui. Ovo va likutilila lekolelo ndukualosamo wa popia hati: “Ame puãi nda kolela ocisola cove ka ci pui. Utima wange u yolela eyovo liove.” (Osamo 13:5) Ocisola ca Yehova ka ci pui. Kuenje, omanu vaye ci tava okuti va kolela kokuaye. Ovo va kolisiwa lolondaka via popia hati: “Yehova ka pañula omanu vaye, ka yanduluka ocipiñalo caye.”—Osamo 94:14.
Momo Lie Voluali Mueyukila Ungangala?
12. Uviali ũvi wa fetika ndati?
12 Etambululo kepulilo eli, liatiamẽla kueci ca pita vocumbo ce Edene. Ungelo umue wa yonguile oku kala ombiali yoluali. Kuenje wa sokiya ovohembi amue. Omo liatutu aye, weya oku kala muẽle “ombiali yoluali lulo.” Pole, wa linga ombiali yimue okuti yeyuka ungangala. (Yoano 12:31) Ungelo waco weya oku kũlĩhĩwa okuti Satana Eliapu, unyali wa Suku kuenda womanu. (Yoano 8:44; Esituluilo 12:9) Onjongole yaye yoku tumbika uviali umue wa litepa ku Suku, ya tẽlisiwa eci Heva a lulikiwa. Uviali ũvi wa fetika eci Adama a tava kukãi waye. Poku linga ndoco, ovo va likala uviali wa sunguluka wa Suku. Kuenje va tindukila kuviali ũvi wa Satana.—Efetikilo 3:1-6.
13-15. (a) Nye ceyilila ku Adama la Heva omo lioku tinduka kuviali wa Yehova? (b) Momo lie voluali mueyukila ungangala?
13 Noke, Adama la Heva va tundisiwa vocumbo ca posoka va kala. Va tunda veliwewo muna mua kala ovikũla lapako añi añi. Kuenje va enda kohali, kosamua yocumbo ce Edene. Suku wa sapuila Adama hati: “Omo wa tava kondaka yukãi wove kuenje wa lia kuti una nda ku handeleka, siti, ku ka lieko, oco osi yi siñalĩwa. O liako lohali oloneke viosi viomuenyo wove; yi ku imĩla olosongo loholokoso.” Omo okuti osi ya siñaliwa, ceya oku tĩla calua oku yi lima. Eci ci limbukiwila kolondaka via Lameke, eci a luka onduko komõlaye. Eye wa popia hati: “O tu kuatisa okuti posi yina Yehova a siñala pa tunda elembeleko liokupange wovaka etu.”—Efetikilo 3:17-19; 5:29.
14 Adama la Heva va tolokala ekalo liwa lohali. Ku Heva Suku wa popia hati: “Ha luisa olongembia viove koku cita kuove; o cita cita omãla lolongembia, haimo onjongole yove yi kala kulume wove, leye o ku viala.” Vokuenda kuoloneke, Kaini, omõla watete wa Adama la Heva, wa ponda manjaye Havele.—Efetikilo 3:16; 4:8.
15 Upostolo Yoano wa popia hati: ‘Oluali luosi lu kasi povaka Eliapu.’ (1 Yoano 5:19) Omanu vakualuali va siata oku lekisa ovituwa ndevi viombiali yavo Satana. Ovo va siata oku lipanda kuenda oku livelisapo. Eli olio esunga lieci voluali mueyukila evĩho lungangala. Pole, evĩho liaco ndopo li puako. Vusoma wa Yehova ka mu ka kala vali evĩho ndaño ungangala. Muka kala lika ocisola lohenda.
Vusoma wa Suku Ohenda Yikamamako
16. Momo lie tu popela okuti Usoma wa Suku u kasi povaka a Yesu Kristu u ka kala wohenda? Eci ci tu kisika oku linga nye?
16 Yehova la Yesu Kristu va yongola okuti omanu va ka kala vusoma wavo, va lekisa ohenda. (Mika 6:8) Yesu eci a kala palo posi, wa lekisa okuti, uviali waye u ka kala wohenda. (Va Heveru 1:3) Eci ci limbukiwila kolondaka viaye vioku pisa asongui vetavo vakuambambe, vana va enda oku lemisa omanu loviholo via tĩla. Yesu wa laleka omanu hati: “Enjui kokuange, vosi wa sovoloki kuenda wa lemiwi kuenje ndu kavuluisi. Likapi okanga yange kuenda lilongisi kokuange, momo ndonjuka, haime nda liketisa vutima, oco vu sanga ekavuluko vovitima viene, momo okanga yange ya sunguluka, locitele cange ca leluka.” (Mateo 11:28-30) Olombiali violuali kuenda asongui vamue vetavo, va siata oku lemisa omanu lovihandeleko vialua kuenda lovopange a tĩla. Pole Yesu oloñame viaye o vi kisika lika cina va soka laco. Okanga yaye ya leluka. Omo liaco, ciwa okuti tu kuama ongangu yaye, poku lekisavo ohenda ku vakuetu.—Yoano 13:15.
17, 18. Momo lie tu kolelela okuti ava va ka viala la Kristu kilu va ka kala vakuahenda? Kuenda momo lie tua kolelela okuti ava va ka pita kovaso vuviali waye palo posi vaka kalavo vakuahenda?
17 Yesu wa kuatisa olondonge viaye oku limbuka ndomo Usoma wa Suku wa litepa lovoviali omanu. Embimbiliya li tu sapuila hati: “Va fetika oku lihoyela pokati kavo, vati, U o linga unene pokati ketu helie? Kuenje eye wa popia lavo hati, olosoma via vakualofeka vi viala omanu vavo, kuenje olombiali viavo via tukuiwa olonekuli. Puãi ene, ko ka lingi ndoco. Pokati kene ukulu a linge ndumalehe, lusongui a linge ndukuakuvumba. Wa velapo [helie], yu o tumala komesa ale, ele ukuakuvumba? Siti, yu o tumala komesa. Ame puãi ñasi pokati kene ndukuakuvumba.”—Luka 22:24-27.
18 Olosoma violuali vi sandiliya oku livelisapo poku “viala omanu vavo.” Vi likapa olonduko vioku livelisapo, loku sima okuti olonduko viaco vi va velisapo okuti vakuavo ci sule. Pole, Yesu wa lekisa okuti unene wa velapo u tunda koku lingila vakuetu eci ci va kuatisa. Ava vaka viala la Kristu kilu ale vana vaka pita kovaso vuviali waye palo posi, va sukila oku kuama ongangu yaye.
19, 20. (a) Yesu wa lekisa ndati ohenda ya piãla ya Yehova? Kuenda ndamupi tu setukula Yehova koku lekisa ohenda?
19 Tu konomuisi olonumbi vikuavo Yesu a tu sila. Poku lekisa okuti Yehova eye wa piãla koku lekisa ohenda, Yesu wa popia hati: “Nda vu sole ava vo soli esunga liene li panduiwa lelie? Omo ndaño vakuakandu va sole ava va va sole. Nda vu kuatisa ava vo kuatisi esunga liene li panduiwa lelie? Omo ndaño vakuakandu va kuatisavo ava va va kuatisa. Kuenje nda vu levalisa oko vu lavoka cimue, esunga liene li panduiwa lelie? Ndaño vakuakandu va levalisavo vakuakandu, ha va tiuwilua cavo. Ene puãi, soli ovanyali vene loku va linga ohenda. Levalisi, ha lokulavokako cimue, kuenje onima yene yi lua, kuenje vu linga omãla va Tõlo: Momo eye ombokela vakualutukãi la vakuakandu. Lingi ohenda ndeci Isiene a lingainga ohenda.”—Luka 6:32-36.
20 Suku o lekisa ohenda komanu. Pole ka va kisika lacimue kuenda ka lavoka lacimue kokuavo. Yehova “o tundasaila ekumbi liaye kolondingaiwa lo kolondingaĩvi . . . o lokasaila ombela vakuesunga la vakuevĩho.” (Mateo 5:43-45; Ovilinga 14:16, 17) Loku setukula Isietu wokilu, ka tu likandangiya lika oku linga eci cĩvi ku vakualutukãi. Pole tu va lingilavo eci ciwa, ndaño muẽle vana okuti ovanyali vetu. Poku kala vakuahenda, etu tu lekisa ku Yehova kuenda ku Yesu okuti tu yongola oku kala Vusoma wavo. Vusoma waco ohenda kuenda ovituwa vikuavo via Suku, vika viala pokati komanu vosi.
Momo Lie tu Sukilila Oku Lekisa Ohenda?
21, 22. Momo lie tu sukilila oku lekisa ohenda?
21 Omunu wosi okuti Ukristão, o sukila oku lekisa ohenda. Eci tu lekisa ohenda, vakuetu va limbuka okuti espiritu lia Suku li kasi oku talavaya vokuetu. Handi vali, eci tu lekisa ohenda, tu lekisa okuti tu kasi oku setukula Yehova Suku kuenda Yesu Kristu. Vosi va yongola oku ka kala Vusoma wa Suku, va sukila oku lekisa ohenda. Omo liaco, ciwa okuti tu sola ohenda kuenda tu lilongisa oku yi lekisa.
22 Oco hẽ, kovina vipi vomuenyo wetu weteke leteke tu kuete oku lekisila ohenda? Ocipama cetu cika kuamamo cika eca etambululo kepulilo eli.
O Tambulula hẽ Ndati?
• Ohenda yi lomboloka nye?
• Momo lie voluali mueyukila ungangala?
• Nye tu popela okuti ohenda yika amamako Vusoma wa Suku?
• Momo lie oku lekisa ohenda ku kuetele esilivilo komanu vana va yongola oku ka kala Vusoma wa Suku?
3. Ohenda yi lomboloka nye?
4. Yehova wa lekisa ohenda ku velie?
[Elitalatu kemẽla 8]
Akulu vekongelo va lekisa ohenda ku vamanji
[Elitalatu kemẽla 9]
Yehova okamamako oku lekisa ocisola caye ka ci pui komanu vaye eci va talisiwa ohali
[Elitalatu kemẽla 10]
Yehova omo liohenda yaye yalua, o tuisa utanya kuenda eca ombela komanu vosi