Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w03 15/5 p. 27-29
  • Ko Tatien—Neʼe Ina Puipui Mālohi Koa Te Lotu Faka Kilisitiano Peʼe Neʼe Fakafeagai Kiai?

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • Ko Tatien—Neʼe Ina Puipui Mālohi Koa Te Lotu Faka Kilisitiano Peʼe Neʼe Fakafeagai Kiai?
  • Te Tule Leʼo—2003
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • Neʼe Ina Lau “Te ʼu Faʼahiga Tohi ʼĀfea”
  • Koteā ʼAē ʼe Fakahā e Tana ʼu Tohi?
  • Ko He Kilisitiano Peʼe Ko He Heletiko?
  • Ko He Ako Kia Tatou
  • He Koʼē ʼe Feala Ke Kotou Falala Ki Te ʼu Evaselio ʼAē ʼi Te Tohi-Tapu?
    Te Tule Leʼo—2010
  • Ko He Fakasiosio Ki Te ʼu Koloā ʼa Chester Beatty
    Te Tule Leʼo—2004
  • Ko Justin—Ko Te Filosofia, Leʼoleʼo ʼo Te Lotu Pea Maletile
    Te Tule Leʼo—1992
  • Te Filosofia Faka Keleka—Neʼe Ina Hikihiki Koa Te Lotu Faka Kilisitiano?
    Te Tule Leʼo—1999
Hoko Atu
Te Tule Leʼo—2003
w03 15/5 p. 27-29

Ko Tatien​—Neʼe Ina Puipui Mālohi Koa Te Lotu Faka Kilisitiano Peʼe Neʼe Fakafeagai Kiai?

ʼI TE fakaʼosiʼosi ʼo tana tolu folau faka misionea, neʼe fakatahi ia te ʼapositolo ko Paulo mo te kau tagata ʼāfea ʼo te kokelekasio ʼo Efeso. Neʼe ina ʼui fēnei age kia nātou: “ ʼE ʼau ʼiloʼi ʼi taku ʼosi mavae, ʼe fehūfi mai anai kia koutou he ʼu lupo pule fakamālohi ʼe mole nātou gaohi fakaleleiʼi anai te faga ōvi, pea ʼi te lotolotoiga ʼo koutou ʼe mafuta ake anai he ʼu tagata ʼe nātou palalau ki te ʼu meʼa pikopiko, koteʼuhi ke nātou toho te kau tisipulo ke mulimuli ia nātou.”​—Gaue 20⁠:​29, 30, MN.

Ohage pe ko te ʼu palalau ʼaē neʼe fai e Paulo, ʼi te lua sēkulō neʼe ʼi ai te temi ʼo te fetogi pea neʼe hā te ʼapositasia ʼaē neʼe fakakikite. Neʼe tuputupu te Gnosticisme, neʼe ko he manatu faka lotu pea mo faka filosofia neʼe ina ʼulihi te tui ʼa te hahaʼi lotu. Neʼe tui te kau Gnostiques ko te ʼu meʼa fakalaumālie ʼe lelei, kae ko te ʼu meʼa fakasino fuli ʼe kovi. ʼAki tanatou manatu ʼaē ʼe kovi te ʼu meʼa fakasino fuli, ʼe nātou lītuʼa ki te nofo ʼohoana pea mo te fanaunau, ʼo nātou lau ko te ʼu meʼa ʼaia neʼe fakatupu e Satana. Ko ʼihi ia nātou ʼi tanatou tui ʼaē ʼe gata pe ki te ʼu meʼa fakalaumālie ʼe lelei, koia kia nātou ʼe mole maʼuhiga ia te meʼa ʼaē ʼe fai e he tagata mo tona sino. Ko te taʼi manatu ʼaia ʼe fakatupu ʼaki ai ia te ʼu faʼahiga maʼuli kehekehe e lua, ko te maʼuli fakamaʼumaʼu peʼe ko te maʼuli faka lālūvale ʼi te faʼahi fakasino. ʼE lau e te kau Gnostiques, ko te hāofaki ʼe maʼu mai te Gnosticisme faka misitelio, peʼe ko te ʼiloʼi pe ʼo kita totonu, kae mole ina tali ia te moʼoni ʼa te Folafola ʼa te ʼAtua.

Koteā te manatu ʼa nātou ʼaē ʼe ʼui ko te kau Kilisitiano ʼo ʼuhiga mo te meʼa fakatupu tuʼutāmaki ʼaia ko te Gnosticisme? Ko ʼihi tagata popoto neʼe nātou fakafeagai ki te akonaki hala ʼaia, kae ko ʼihi neʼe nātou mulimuli kiai. Ohage foki la, ko Irénée neʼe fakafeagai mālohi ki te ʼu akonaki ʼaē ʼe mole ʼalutahi mo te ʼu akonaki faka Kilisitiano. Neʼe akoʼi ia ia e te tagata ko Polycarpe, ʼaē neʼe maʼuli ʼi te temi ʼo te kau ʼapositolo. Neʼe fakaloto mālohiʼi e Polycarpe te hahaʼi ke nātou mulimuli fakalelei ki te ʼu akonaki ʼa Sesu Kilisito pea mo te kau ʼapositolo. Logope tona akoʼi e Polycarpe, kae ko Florinus, ko he kaumeʼa ʼo Irénée, neʼe ina muliʼi te ʼu akonaki ʼa Valentin, ko te tagata ʼaē neʼe ina fakatuputupu tāfito ia te Gnosticisme. Neʼe ko he ʼu temi maveuveu ia.

ʼE tou ʼiloʼi te agaaga ʼo te temi ʼaia mai te ʼu tohi ʼa te tagata faitohi ʼiloa ʼo te lua sēkulō, ko Tatien. Neʼe ko ai te tagata ʼaia ko Tatien? Neʼe feafeaʼi tana liliu ko he Kilisitiano? Pea koteā ʼaē neʼe fai e Tatien ʼi te fakafeagai mālohi ʼa te Gnosticisme? ʼAki te ʼu tali ʼaē neʼe ina fai, ʼe maʼu ai te ʼu ako maʼuhiga e nātou ʼaē ʼe nātou kumi ia te moʼoni ʼi te temi nei.

Neʼe Ina Lau “Te ʼu Faʼahiga Tohi ʼĀfea”

Ko Tatien neʼe tupu ʼi Silia. Neʼe mālama lelei ki te maʼuli faka Keleka pea mo Loma ʼuhi ko tana ʼu fefolauʼaki pea mo te lahi ʼo tana lautohi. Neʼe haʼu ia Tatien ki Loma neʼe ko he tagata faiakonaki feʼaluʼaki. ʼI te temi ʼaē neʼe nofo ai ʼi Loma, neʼe ina fia ʼiloʼi te Lotu Faka Kilisitiano. Neʼe kamata fakatahi kia Justin le Martyr, ʼaē neʼe lagi liliu ko hana tisipulo.

ʼI tana fakamatala tana liliu ko te Kilisitiano, neʼe ʼui fēnei e Tatien: “Neʼe ʼau feʼekeʼaki peʼe ʼau lava maʼu ʼapē te moʼoni.” ʼI tana fakamatala te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko kia ia ʼi tana maʼu tona ʼu faigamālie ke ina lau te Tohi-Tapu, neʼe ina ʼui fēnei: “Neʼe ʼau lau te ʼu tohi ʼāfea ʼaia, ko he ʼu tohi neʼe kua ʼāfea ʼaupito ia mokā fakatatau mo te ʼu manatu ʼa te kau Keleka, pea neʼe māʼoluga fau ia mokā fakatatau ki te tohi faka Keleka; pea neʼe tui ki te ʼu tohi ʼaia ʼuhi ko te faigafua ʼo te lea, mo te moʼoni ʼo te ʼu tagata faitohi, mo te ʼiloʼi fakatomuʼa ʼo te ʼu meʼa ka hoko ʼi te temi ka haʼu, mo te lelei ʼaupito ʼo tona ʼu pelesepeto, pea mo tana talanoa ki te puleʼaga ʼo te ʼatulaulau, ʼaē ʼe fakalogo ki te Tokotahi.”

Neʼe mole lotolotolua ia Tatien ʼi te fakaafe ʼo te ʼu hahaʼi ʼo tona temi ke nātou vakavakaʼi te Lotu faka Kilisitiano ʼo tona temi, pea mo vakaʼi tona maʼuli faigafua pea mo tona matala lelei, mokā ʼe fakatatau ki te maveuveu ʼo te lotu pagani. Koteā ʼaē ʼe tou lava ako mai te ʼu meʼa ʼaē neʼe ina tohi?

Koteā ʼAē ʼe Fakahā e Tana ʼu Tohi?

ʼE hā ʼi te ʼu tohi ʼa Tatien, neʼe ina puipui mālohi te Lotu faka Kilisitiano, pea neʼe ko he tagata neʼe lototoʼa ʼo palalau ki tana tui. Neʼe fakafifihi mālohi ki te filosofia pagani. ʼI tana tohi Address to the Greeks, neʼe fakahāhā lelei e Tatien ia te noa ʼo te lotu pagani kae ina faka maʼuhigaʼi ia te fakapotopoto ʼo te Lotu faka Kilisitiano ʼaē neʼe mahino kiai. Neʼe fefeka tana ʼu palalau ʼi tana manuki ia te faʼahiga maʼuli ʼa te kau Keleka. Ohage la, ʼi tana palalau ki te tagata fai filosofia ko Héraclite, neʼe ina ʼui feiā: “Neʼe fakahāhā lelei e te mate ʼo Héraclite te vale ʼo te tagata ʼaia; koteʼuhi, ʼi tana tau mo te mahaki ko te fefulafulani vai, logola tana ako te gāue tōketā pea mo te filosofia, kae neʼe ina vali kia ia te ʼu fekauʼi pipi, ʼaē mokā moamoa pea mafaʼafaʼa te kakano ʼo tona sino katoa, ʼo mavetevete ai tona sino pea mate ai.”

Neʼe fakaʼapaʼapa lahi ia Tatien ki te tui ki te ʼAtua e tahi, te Tupuʼaga ʼo te ʼu meʼa fuli. (Hepeleo 3⁠:⁠4) ʼI tana tohi ki te kau Keleka, Address to the Greeks, neʼe ina ʼui ko te ʼAtua ʼe ko “he Laumālie,” pea mo ina ʼui fēnei: “Ko Ia tokotahi pe ʼe mole ʼi ai hona kamataʼaga, pea ko Ia totonu ʼe ko te kamataʼaga ʼo te ʼu meʼa fuli.” (Soane 4⁠:24; 1 Timoteo 1⁠:17) ʼI tana mole fakaʼaogaʼi te ʼu paki ʼi te tauhi, neʼe tohi fēnei e Tatien: “E feafeaʼi haku lava palalau ki he moʼi ʼakau peʼe ko he foʼi maka ohage ʼe ʼau palalau ki he ʼu ʼatua?” (1 Kolonito 10⁠:14) Neʼe tui ko te Folafola, peʼe ko te Logos, neʼe ko te ʼuluaki tupu ʼo te fakatupu ʼa te Tāmai ʼe ʼi selo, pea neʼe fakaʼaogaʼi moʼo fakatupu ia meʼa fuli. (Soane 1⁠:​1-3; Kolose 1⁠:​13-17) ʼO ʼuhiga mo te fakatuʼuake ʼi te temi ʼaē kua fakakatofa kiai, neʼe ʼui fēnei e Tatien: “ ʼE tou tui ʼe ʼi ai anai he fakatuʼuake ʼo te ʼu sino ʼi te fakaʼosi ʼo te ʼu meʼa fuli.” ʼO ʼuhiga mo te tupuʼaga ʼo tatatou mamate, neʼe ina tohi fēnei: “Neʼe mole fakatupu tatou ke tou mamate, kae ʼe tou mamate ʼi tatatou pe ʼu hala. Ko totatou loto faʼifaʼitaliha ʼaē neʼe ina maumauʼi tatou; ko tatou neʼe tou ʼāteaina kae kua tou liliu ʼo popūla; kua fakatau ia tatou ʼuhi ko te agahala.”

ʼE faigataʼa te fakamahino ʼaē neʼe fai e Tatien ʼo ʼuhiga mo te nefesi. Neʼe ina ʼui fēnei: “Kau Keleka, ko te nefesi ʼe mole tuputupua ia, kae ʼe mate ia. Kae ʼe feala pe ke mole mate. ʼI tona fakahagatonu, mo kapau ʼe mole ʼiloʼi te moʼoni e te nefesi, pea ʼe mate ia, pea ʼe pulinoa mo tona sino, kae ʼe toe fakatuʼuake anai ʼi te fakaʼosi ʼo te malamanei te nefesi mo te sino, moʼo tauteaʼi ki te mate ʼo heʼegata.” ʼE mole tou mahino ki te fakamatala ʼa Tatien. Neʼe mulimuli ki ʼihi akonaki faka Tohi-Tapu, kae neʼe ina toe faigaʼi foki ke ina fakafiafia te hahaʼi ʼo tona temi pea mo fio fakatahi te ʼu moʼoni faka Tohi-Tapu pea mo te ʼu filosofia.

Ko te kupu tāfito ʼo te tahi tohi maʼuhiga ʼa Tatien, ʼe ko te Diatessaron, peʼe Harmony of the Four Gospels (Ko Te Felogoi Lelei ʼo Te ʼu Evaselio e Fā). Ko Tatien neʼe ko te ʼuluaki tagata ʼaē neʼe ina foaki ki te ʼu kokelekasio ʼi Silia ia te ʼu Evaselio ʼi tanatou lea. Neʼe ko he tohi maʼuhiga ʼaupito, ʼe ina fakatahiʼi te ʼu Evaselio e fā ki he tohi e tahi. Neʼe fakaʼaogaʼi te tohi ʼaia ʼi te ’Ēkelesia Silia.

Ko He Kilisitiano Peʼe Ko He Heletiko?

ʼE fakahā e te ʼu tohi ʼa Tatien, ko ia neʼe ko he tagata neʼe mālama lelei ki te Tohi-Tapu pea neʼe fakaʼapaʼapa kiai. ʼO ʼuhiga mo te gāue ʼa te Tohi-Tapu ki tona maʼuli, neʼe ina tohi fēnei: “ ʼE mole ʼau hoha ke ʼau koloaʼia; neʼe ʼau fakafisi ki te maʼu tuʼulaga ʼi te solia; ʼe ʼau fehiʼa ki te folonikasio; ʼe mole ʼau fia liliu ko he tagata tautai, koteʼuhi ʼe mole ʼau manako ki te ʼu koloā; . . . ʼe mole ʼau holi ke ʼau logona; . . . ʼe tou maʼu fuli pe te laʼā e tahi, pea ʼe tou mamate fuli, peʼe tou maʼuʼuli ʼi te fakafiafia peʼe tou maʼuli masiva.” Neʼe fai e Tatien te tokoni ʼaenī: “ ʼAua naʼa koutou fakalogo ki te mālama, ʼo koutou fehiʼa ki tana agakovi. Koutou maʼuli maʼa te ʼAtua, pea ʼaki takotou ʼiloʼi ia Ia, koutou tuku keheʼi tokotou natula ʼāfea.”​—Mateo 5⁠:45; 1 Kolonito 6⁠:18; 1 Timoteo 6⁠:⁠10.

Kae koutou tokagaʼi te tohi ʼa Tatien mo tona kupu tāfito On Perfection According to the Doctrine of the Savior (ʼO Mulimuli Lelei Ki Te Akonaki ʼa Te Tagata Hāofaki). ʼI tana tohi ʼaia, ʼe ina ʼui ko te maʼuli faka taumatuʼa ʼe tupu mai te Tevolo. ʼI tana ʼui ʼaē ko te nofo ʼohoana, ʼe ina fakaliliu anai te hahaʼi ko he kau popūla ʼo te mālama ʼaē ka ʼamanaki pulihi, ʼe tauteaʼi mālohi e Tatien ia te nofo ʼohoana.

ʼI te lagi taʼu 166 ʼo totatou temi, ʼi te ʼosi mate ʼa Justin le Martyr, ʼe mole ʼiloʼi peʼe ko Tatien ʼaē neʼe ina fakatuʼu, pe neʼe fakatahi pe ia mo te magaʼi lotu neʼe higoa ko te kau Encratites. Neʼe faka maʼuhigaʼi e te hahaʼi lotu ʼaia ia te lolomi katoa pea mo te puleʼi katoa ʼo tokita sino. Neʼe nātou maʼuli fakamamahi, ʼo mole nātou ʼinu te vino, ʼo mole nātou ʼohoana pea ʼe nātou fakafisi ki te ʼu koloā.

Ko He Ako Kia Tatou

He koʼe koa neʼe hē mamaʼo ia Tatien mai te Tohi-Tapu? Neʼe liliu koa “ko he tahi e ina fakalogo pea e ina galoi”? (Sakopo 1⁠:​23-25) Neʼe mole maliu kehe ia Tatien mai te ʼu hisitolia loi, pea koia ʼaē neʼe tō ai ki te hele ʼo te filosofia fakatagata. (Kolose 2⁠:8; 1 Timoteo 4⁠:⁠7) Mai te ʼaluʼaga ʼaē ko te loi ʼaē neʼe lagolago kiai neʼe ko te ʼu loi mamafa, ʼe feala koa ke ʼui neʼe hē tana fakakaukau?

Logope he faʼahiga ʼaluʼaga, kae ʼe fakahā e te ʼu tohi ʼa Tatien pea mo tana faʼifaʼitaki ia te agaaga faka lotu ʼo tona temi. ʼE fakahā ai ia te fakatupu tuʼutāmaki ʼo te filosofia ʼo te mālama. ʼOfa pe ke tou fakalogo ki te tokoni ʼa te ʼapositolo ko Paulo, ke tou lītuʼa “ki te ʼu akonaki noa ʼaē ʼe nātou moamoagaʼi te meʼa ʼaē ʼe maʼoniʼoni, pea mo te ʼu fakafeagai ʼo te meʼa ʼaē ʼe higoaʼi hala ‘ko te ʼatamai mālama.’ ”​—1 Timoteo 6⁠:​20, MN.

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae