Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • ie p. 22-24
  • Koteā Koa ʼAē ʼe Hoko Ki Te Nefesi ʼi Te Mate?

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • Koteā Koa ʼAē ʼe Hoko Ki Te Nefesi ʼi Te Mate?
  • Koteā ʼAē ʼe Hoko Kia Tatou Mokā Tou Mamate?
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • Ko Te Kau Mate ʼe Mole Nātou ʼIloʼi He Meʼa
  • ʼE Feala Ke Mate Te Nefesi
  • ʼE “Mavae” Pea ʼe “Toe Liliu”
  • Ko Te Fihifihia ʼo ʼUhiga Mo Te “ ʼAluʼaga Faka Temi”
  • Koteā Koa Te Laumālie?
  • Te Maʼuli ʼi Te Hili ʼo Te Mate—Koteā Te Manatu ʼa Te Tohi-Tapu?
    Te Tule Leʼo—1999
  • Te “Nefesi” Mo Te “Laumālie”—Koteā Koa Te Faka ʼUhiga Totonu ʼo Te ʼu Kupu ʼAia?
    Koteā ʼAē ʼe Akoʼi Moʼoni Mai ʼi Te Tohi-Tapu?
  • Te Manatu ʼa Te Tohi-Tapu ʼo ʼUhiga Mo Te Nefesi
    Koteā ʼAē ʼe Hoko Kia Tatou Mokā Tou Mamate?
  • Ko He ʼAmanaki ʼe Lelei Age Ki Te Nefesi
    Te Tule Leʼo—1996
Hoko Atu
Koteā ʼAē ʼe Hoko Kia Tatou Mokā Tou Mamate?
ie p. 22-24

Koteā Koa ʼAē ʼe Hoko Ki Te Nefesi ʼi Te Mate?

“Ko te akonaki ʼaē ʼe ina ʼui ko te nefesi ʼo te tagata ʼe maʼuli tuputupua pea ʼe hoko atu tona maʼuli ʼi te hili ʼo te mate pea mo te kua popo ʼo tona sino, ʼe ko he akonaki tāfito ʼaia ʼo te filosofia faka Kilisitiano pea mo te teolosia.”—“NEW CATHOLIC ENCYCLOPEDIA.”

1. Koteā te meʼa ʼaē ʼe fakamoʼoni kiai te tohi New Catholic Encyclopedia ʼo ʼuhiga mo te ʼui ʼaē ʼe hoko atu te maʼuli ʼo te nefesi ʼi te hili ʼo te mate?

KAE ko te tohi ʼaē ʼe tou talanoa kiai ʼi ʼoluga, ʼe ina toe ʼui “ ʼe mole tou maʼu ʼi te Tohi-Tapu te ʼui ʼaē ko te nefesi ʼe hoko atu tona maʼuli ʼi te hili ʼo te mate.” Koia, koteā te meʼa ʼaē ʼe ʼui moʼoni e te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te meʼa ʼaē ʼe hoko ki te nefesi ʼi te mate?

Ko Te Kau Mate ʼe Mole Nātou ʼIloʼi He Meʼa

2, 3. Koteā te ʼaluʼaga ʼo te kau mate, pea koteā te ʼu vaega faka Tohi-Tapu ʼaē ʼe nātou fakahā te faʼahi ʼaia?

2 ʼE fakahā lelei mai te ʼaluʼaga ʼa te kau mate ia Tagata Tānaki 9:5, 10, ʼaē ʼe tou lau fēnei ai: “Ko te kau mate ʼe mole nātou ʼiloʼi he meʼa . . . ʼE mole he gāue, he fakatuʼutuʼu, he mālama pe ko he poto, ʼi te faitoka.” (Moffatt) Koia, ko te mate ʼe ko te ʼaluʼaga ʼaē ʼe kita pulinoa ai. Neʼe tohi fēnei e te tagata fai pesalemo, ka mate he tahi, pea “ ʼe toe liliu ia ki te kele; ʼi te ʼaho pe ʼaia ʼe puli ai tana ʼu fakakaukau.”—Pesalemo 146:4.

3 Koia, ko te kau mate ʼe mole kei nātou ʼiloʼi he meʼa, pea ʼe mole kei nātou fai he meʼa. ʼI tana fakatūʼa ia Atama, neʼe ʼui fēnei e te ʼAtua: “ ʼE ke efu pea ʼe ke toe liliu anai ki te efu.” (Senesi 3:19) Neʼe mole maʼuli ia Atama ʼi muʼa ʼo tona faʼu e te ʼAtua ʼaki te efu ʼo te kele pea mo tana foaki kia ia te maʼuli. ʼI te mate ʼa Atama, neʼe toe liliu ki te ʼaluʼaga ʼaia. Ko tona fakatūʼa neʼe ko te mate—ka mole ko he mavae ʼo ʼalu ki he tahi potu.

ʼE Feala Ke Mate Te Nefesi

4, 5. Koutou fakahā he ʼu faʼifaʼitaki faka Tohi-Tapu ʼe hā ʼaki ai, ʼe feala ke mate te nefesi.

4 ʼI te temi ʼaē neʼe mate ai ia Atama, koteā ʼaē neʼe hoko ki tona nefesi? Koutou manatuʼi, ʼi te Tohi-Tapu, ko te kupu “nefesi” ʼi te agamāhani ʼe faka ʼuhiga ki he tahi. Koia, ka tou ʼui neʼe mate ia Atama, ko tona faka ʼuhiga neʼe mate te nefesi ʼaē neʼe higoa ko Atama. ʼE lagi mata faigataʼa te faʼahi ʼaia ki he tahi ʼe faka tui ki te maʼuli tuputupua ʼo te nefesi. Kae ʼe ʼui fēnei e te Tohi-Tapu: “Ko te nefesi ʼaē ʼe agahala—ko ia ia ʼaē ka mate.” (Esekiele 18:4) ʼE talanoa ia Levitike 21:1 ki “he nefesi kua mate” (ko he “sino mate,” Bible de Jérusalem). Tahi ʼaē, neʼe fakatotonu age ki te kau Nasilea ke ʼaua naʼa nātou fakaōvi ki “he nefesi kua mate” (“ko he sino kua mate,” Lamsa).—Faka au 6:6.

5 ʼE maʼu te ʼu fakamatala feiā ʼo ʼuhiga mo te nefesi ia 1 Hau 19:4. Ko Eliseo ʼaē neʼe lotohoha ʼaupito “neʼe ina kole ke mate tona nefesi.” ʼO toe feiā aipe mo Sonasi, “neʼe ina kole ke mate tona nefesi, pea neʼe ina ʼui liuliuga: ‘ ʼE lelei age ke ʼau mate ʼi haku maʼuli.’ ” (Sonasi 4:8) Pea neʼe fakaʼaogaʼi e Sesu te kupuʼi palalau ‘tāmateʼi he nefesi,’ ʼaē ʼe fakaliliu ʼi te Tohi-Tapu The Bible in Basic English ʼaki te kupu “matehi.” (Maleko 3:4) Koia, ko te mate ʼo te nefesi ʼe faka ʼuhiga pe ki te mate ʼo he tahi.

ʼE “Mavae” Pea ʼe “Toe Liliu”

6. Koteā te faka ʼuhiga ʼo te ʼui ʼa te Tohi-Tapu, neʼe “mavae” te nefesi ʼo Lasele ia te ia?

6 Kae e feafeaʼi ʼo ʼuhiga mo te mate fakaʼofaʼofa ʼo Lasele, ʼaē neʼe hoko ʼi tana fānauʼi tana lua tamasiʼi tagata? ʼE tou lau fēnei ia Senesi 35:18: “ ʼI te mavae ʼo tona nefesi (he neʼe mate), neʼe ina fakahigoaʼi ia ia ko Penoni; kae neʼe fakahigoaʼi ia ia e tana tāmai ko Pesamino.” ʼE faka ʼuhiga koa e te vaega ʼaia, ʼi te mate ʼa Lasele neʼe ʼi ai te laumālie neʼe mavae ʼi tona sino? Kailoa ia. Koutou manatuʼi, ko te kupu “nefesi” ʼe toe feala foki ke faka ʼuhiga ki te maʼuli ʼaē ʼe maʼu e he tahi. Koia ʼi te vaega ʼaenī, ko te “nefesi” ʼo Lasele neʼe faka ʼuhiga pe ia ki tona “maʼuli.” Ko te tupuʼaga la ʼaia ʼo te fakaliliu fēnei e ʼihi Tohi-Tapu “ ʼi te mavae ʼo tona nefesi” ʼaki te ʼu kupuʼi palalau ohage “neʼe mavae māmālie tona maʼuli” (Knox), “neʼe ko tona mānava fakaʼosi” (Bible de Jérusalem) pea “neʼe mavae tona maʼuli ia te ia” (Bible in Basic English). ʼE mole hā ʼaki te ʼu palalau ʼaia, neʼe ʼi ai he koga ʼo Lasele neʼe hoko atu tona maʼuli ʼi te hili ʼo tona mate.

7. ʼI te talanoa ʼo ʼuhiga mo te tama ʼo te fafine vitua ʼaē neʼe fakatuʼuake, koteā tona faka ʼuhiga ʼo te ʼui ʼaē neʼe “toe liliu” tona nefesi kia te ia?

7 ʼE toe feiā aipe ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake ʼo te tama ʼo te fafine vitua ʼaē ʼe talanoa kiai ia 1 Hau kapite 17. ʼI te vaega 22, ʼe tou lau ai neʼe faikole ia Eliseo maʼa te kiʼi tama, pea “neʼe fakalogo ia Sehova ki te leʼo ʼo Eliseo, pea neʼe toe liliu mai te nefesi ʼo te tamasiʼi kia ia, pea neʼe toe maʼuli ai.” ʼI henī ko te kupu “nefesi” ʼe toe faka ʼuhiga foki ki te “maʼuli.” Koia, ʼe ʼui fēnei e te Tohi-Tapu New American Standard Bible: “Neʼe toe liliu mai te maʼuli ʼo te tamasiʼi kia ia pea neʼe toe maʼuli ai.” Ei, neʼe ko te maʼuli ʼaē neʼe toe liliu ki te kiʼi tama, ka mole ko he meʼa fakapulipuli. ʼE ʼalutahi te faʼahi ʼaia mo te meʼa ʼaē neʼe ʼui e Eliseo ki te faʼe ʼo te kiʼi tama: “Sio koe, ko tau tama [ko tona sino katoa] ʼe maʼuli.”—1 Hau 17:23.

Ko Te Fihifihia ʼo ʼUhiga Mo Te “ ʼAluʼaga Faka Temi”

8. Koteā ʼaē ʼe tui kiai te tokolahi ʼo te hahaʼi ʼaē ʼe ʼui ko te kau Kilisitiano, ʼo ʼuhiga mo te meʼa ʼaē ka hoko ʼi te fakatuʼuake?

8 Ko te tokolahi ʼo te hahaʼi ʼaē ʼe nātou ʼui ʼe nātou Kilisitiano, ʼe nātou faka tui ʼe ʼi ai anai he fakatuʼuake ʼi te ka haʼu, pea ʼe fakatahi anai te sino ʼa te hahaʼi pea mo he ʼu nefesi tuputupua. ʼI te temi ʼaia, ko nātou ʼaē ka fakatuʼuake ʼe hoko anai kia nātou te meʼa ʼaē neʼe fakatuʼutuʼu maʼa nātou—ʼe fakapale te kau agatonu, pea ʼe tauteaʼi te kau agakovi.

9. Koteā te faka ʼuhiga ʼo te kupuʼi palalau “ ʼaluʼaga faka temi,” pea koteā te ʼui ʼa ʼihi ʼo ʼuhiga mo te meʼa ʼaē ʼe hoko ki te nefesi ʼi te moʼi temi ʼaia?

9 ʼE mata faigafua te manatu ʼaia. Kae ko nātou ʼaē ʼe nātou faka tui ki te ʼui ʼaē ʼe maʼuli tuputupua te nefesi, ʼe faigataʼa hanatou fakamahino pe koteā te meʼa ʼaē ʼe hoko ki te nefesi ʼi te vaha ʼo tona temi mate pea mo te temi ʼaē ka fakatuʼuake ai. ʼE mahino ia, ko te faʼahi ʼaia ʼaē ʼe fakahigoaʼi ʼi te agamāhani ko te “ ʼaluʼaga faka temi,” neʼe tupu ai he ʼu fakafifihi lahi lolotoga ni ʼu sēkulō. ʼE ʼui e ʼihi, ʼi te lolotoga ʼo te temi ʼaia ʼe ʼalu te nefesi ki pulekatolio, ʼaē ʼe feala ai ke fakamaʼa mai tana ʼu agahala ke feala ai hana hū ki selo.a

10. He koʼe ʼe mole ko he manatu faka Tohi-Tapu te ʼui ʼaē, ʼe talitali fualoa te nefesi ʼi pulekatolio ʼi te hili ʼo te mate, pea ʼe fakamoʼoni feafeaʼi te hisitolia ʼo Lasalo ki te faʼahi ʼaia?

10 Kae ohage ko te ʼu meʼa ʼaē kua ʼosi tou vakaʼi, ko te nefesi ʼe faka ʼuhiga pe ia ki he tahi. Ka mate he tahi, pea ʼe mate tona nefesi. Koia, ʼe mole he tahi maʼuli ʼi te hili ʼo te mate. Koia la ʼaē, ʼi te mate ʼa Lasalo, neʼe mole ʼui e Sesu neʼe nofo ʼi pulekatolio, peʼe ko he potu ʼe talitali ai te ʼu nefesi ʼa te kau mate, pe ko he tahi “ ʼaluʼaga faka temi.” Kae neʼe ʼui fēnei e Sesu: “Kua mālōlō ia Lasalo.” (Soane 11:11, New English Bible) ʼE hā lelei mai, ko Sesu ʼaē neʼe ina ʼiloʼi te moʼoni ʼo ʼuhiga mo te meʼa ʼaē ʼe hoko ki te nefesi ʼi te mate, neʼe ina ʼui neʼe mole kei ʼiloʼi he meʼa e Lasalo, neʼe mole kei maʼuli.

Koteā Koa Te Laumālie?

11. He koʼe ko te kupu “laumālie” ʼe mole feala ke faka ʼuhiga ki he koga kehe ʼo te sino pea ʼe hoko atu tona maʼuli ʼi te hili ʼo te mate?

11 ʼE ʼui e te Tohi-Tapu, mokā mate he tahi, “ ʼe mavae tona laumālie, pea ʼe toe liliu ia ki te kele.” (Pesalemo 146:4) Ko tona faka ʼuhiga koa, ʼe ʼi ai he laumālie ʼe mavae moʼoni ʼi tokita sino ʼo hoko atu tona maʼuli ʼi te hili ʼo tokita mate? ʼE mole feala ke hoko te faʼahi ʼaia, heʼe ʼui fēnei e te tagata fai pesalemo: “ ʼI te ʼaho pe ʼaia ʼe puli moʼoni ai tana ʼu fakakaukau” (“ ʼe gata ai tana ʼu fakakaukau fuli,” NEB). Koia, koteā koa te laumālie, pea ʼe “mavae” feafeaʼi ʼi tokita sino mokā kita mate?

12. Koteā te faka ʼuhiga ʼo te ʼu kupu faka Hepeleo pea mo faka Keleka ʼaē ʼe fakaliliu ʼaki te kupu “laumālie” ʼi te Tohi-Tapu?

12 ʼI te Tohi-Tapu, ko te ʼu kupu ʼaē ʼe fakaliliu ʼaki te kupu “laumālie” (ʼi te faka Hepeleo, ruʹach; ʼi te faka Keleka, pneuʹma) ʼe ʼuluaki faka ʼuhiga ki te “mānava.” Koia, moʼo fetogi te kupuʼi palalau “ ʼe mavae tona laumālie,” ʼe fakaʼaogaʼi e te Tohi-Tapu ʼo R. A. Knox te ʼu palalau ʼaenī, “ ʼe mavae te mānava ʼi tona sino.” (Pesalemo 145:4, Knox) Kae ko te kupu “laumālie,” ʼe mole faka ʼuhiga pe ki te mānava. Ohage la, ʼi te talanoa ʼo ʼuhiga mo te fakaʼauha ʼo te tagata pea mo te ʼu manu ʼi te temi ʼo te Tulivio, ʼe ʼui fēnei ia Senesi 7:22: “Ko meʼa fuli ʼaē neʼe gāue ai te mānava ʼo te mālohi [peʼe ko te laumālie; ʼi te faka Hepeleo, ruʹach] ʼo te maʼuli ʼi tonatou ihu, ko tona faka ʼuhiga, ko meʼa fuli ʼaē neʼe nofo ʼi te kele neʼe mamate.” Koia, ko te “laumālie” ʼe feala ke faka ʼuhiga ki te mālohi maʼuli ʼaē ʼe gāue ʼi te ʼu meʼa maʼuli fuli pe, te tagata pea mo te manu, pea ʼe ina fakahoko ʼaki te mānava.

13. ʼE lava feafeaʼi hatatou fakatatau te laumālie ki te hila?

13 Koʼeni tona fakatā: Ko te hila ʼe ina fakahaʼele he masini. Kapau ʼe tuʼusi te hila, pea ʼe mole kei haʼele te masini ʼaia. Koia, kapau kua tuʼusi te hila, pea ʼe mole feala anai ke ina fakahaʼele he tahi masini. ʼO toe feiā aipe, ka mate he tahi, ko tona laumālie ʼe mole kei ina fakagaūgaūe tona sino. Kae ʼe mole mavae ʼi te sino ʼo ʼalu ki he tahi potu.—Pesalemo 104:29.

14, 15. ʼI te mate, e feafeaʼi te toe liliu ʼo te laumālie ki te ʼAtua?

14 Kae, he koʼe ʼe ʼui ia Tagata Tānaki 12:7, mokā mate he tahi, pea “ko [tona] laumālie ʼe toe liliu ki te ʼAtua moʼoni ʼaē neʼe ina foaki mai”? Ko tona faka ʼuhiga koa, ʼe ʼalu moʼoni te laumālie ki te lagi moʼo fakaaʼu ki te ʼAtua? Kailoa ia! Koutou manatuʼi, ko te laumālie ʼe ko te mālohi ʼo te maʼuli. ʼI te mavae ʼo te mālohi maʼuli ʼaia, ʼe ko te ʼAtua tokotahi pe ʼaē ʼe feala anai ke ina toe foaki mai. Koia, ko te laumālie “ ʼe toe liliu ki te ʼAtua moʼoni,” ko tona faka ʼuhiga, ko te ʼamanaki ʼaē ke kita toe maʼuli ʼi te ka haʼu ʼe fakalogo katoa ki te ʼAtua.

15 ʼE gata pe ki te ʼAtua te fealagia ʼaē ke ina toe foaki mai te laumālie, peʼe ko te mālohi ʼo te maʼuli, ke feala ai ki he tahi ke toe tuʼuake. (Pesalemo 104:30) Kae ʼe fakatuʼutuʼu moʼoni koa e te ʼAtua ke ina fai te faʼahi ʼaia?

[Nota]

a ʼE ʼui e te tohi The New Catholic Encyclopedia, “ ʼi te agamāhani, ko te ʼu Tāmai [ʼo te ’Ēkelesia] ʼe nātou faka tui mālohi ki te pulekatolio.” Kae ʼe toe ʼui foki e te tohi ʼaia, “ko te akonaki Katolika ʼo ʼuhiga mo te pulekatolio ʼe fakatafito ki te ʼu talatisio, ka mole ki te Tohi-Tapu.”

[Talanoa ʼo te pasina 23]

Ko te ʼu suvenia ʼo he maʼuli ki muʼa atu

KAPAU ʼe mole he meʼa ʼe hoko atu tona maʼuli ʼi te mate ʼo te sino, pea e feafeaʼi ʼo ʼuhiga mo te hahaʼi ʼaē ʼe nātou ʼui, ʼe nātou manatuʼi he ʼu meʼa neʼe hoko kia nātou ʼi tonatou tahi maʼuli ki muʼa atu?

ʼE ʼui fēnei e te tagata ako Inituisi ko Nikhilananda, ‘kapau ʼe tou fakakaukauʼi lelei, pea ʼe mole feala ke tou fakamoʼoni ki te ʼu fakamatala ʼo ʼuhiga mo he tahi maʼuli ʼi te hili ʼo te mate.’ ʼI tana akonaki “Ko He ʼu Faʼifaʼitaki ʼo Te Tui Ki Te Maʼuli Heʼegata ʼi Te ʼu Lotu,” ʼe ʼui fēnei e te tagata fai teolosia ko Hans Küng: “ ʼE mole he fakamatala—ʼaē ʼe fai tāfito e te ʼu tamaliki ʼaē ʼe nonofo ʼi te ʼu fenua ʼaē ʼe faka tui ai te hahaʼi ki te réincarnation—ʼo ʼuhiga mo he suvenia ʼo he tahi maʼuli ki muʼa atu, ʼe feala ke tou fakamoʼoni kiai.” ʼE ina toe ʼui fēnei: “Ko te tokolahi [ʼo te hahaʼi ʼaē ʼe nātou fai kumi fakalelei ʼi te faʼahi ʼaia pea mo te kau popoto] ʼe nātou fakamoʼoni, ko te ʼu kumi fuli ʼaē neʼe nātou fai, ʼe mole maʼu ai he fakatafito moʼo fakamoʼoni ki te ʼui ʼaē, ʼe feala hakita maʼuli liuliuga ʼi te kele.”

Kae e feafeaʼi mo kapau ʼe koutou manatu, ʼe ʼi ai hakotou ʼu suvenia ʼo ʼuhiga mo he tahi maʼuli ki muʼa atu? Ko te ʼu meʼa ʼaia ʼaē ʼe kita logoʼi, ʼe ʼi ai hona ʼu tupuʼaga kehekehe. Ko te ʼu meʼa fuli ʼaē ʼe hoko kia tatou, te ʼu meʼa ʼaē ʼe tou sio pea mo logo kiai, ʼe tou tāʼofi pea mo taupau ʼi he koga ʼo totatou ʼuto, heʼe mole hona ʼaoga kia tatou ʼi te moʼi temi ʼaia. Ka manatuʼi e ʼihi te ʼu meʼa ʼaia kua nātou galoʼi, pea ʼe nātou ʼui ʼe ko he ʼu fakamoʼoni ʼaia neʼe ʼi ai honatou tahi maʼuli ki muʼa atu. Kae ʼe mole feala ke tou fakamoʼoni pe neʼe hoko he ʼu meʼa ʼi he tahi maʼuli ki muʼa atu, gata pe ki te ʼu meʼa ʼaē ʼe hoko ʼi tatatou kei maʼuli. Ko te tokolahi ʼo te hahaʼi ʼaē ʼe nātou maʼuʼuli ʼi te kele, ʼe mole nātou manatuʼi neʼe nātou maʼuʼuli ʼi muʼa atu; pea ʼi tanatou manatu neʼe mole feala ke ʼi ai hanatou maʼuli ki muʼa atu.

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae