ʼE ʼi Ai Koa Hokotou Laumālie Tuputupua?
ʼE HOKO atu koa tokita maʼuli mokā kita mate? Talu mai fualoa, neʼe lagaʼi te fehuʼi ʼaia e te hahaʼi. Lolotoga ni ʼu sēkulō, ko te hahaʼi ʼo te ʼu fenua kehekehe neʼe nātou fakakaukauʼi te fehuʼi ʼaia, pea neʼe nātou faʼu ai te ʼu akonaki kehekehe.
ʼI te malamanei katoa, ʼo feiā mo te ʼu potu fenua ʼo te Pasifika, ohage ko Polinesia, te kau ʼuli ʼo te Pasifika, pea mo Micronésie, ko te tokolahi ʼo te hahaʼi ʼe nātou tui ka mate he tahi, pea ʼe ʼi ai tona “laumālie” ʼe hoko atu tona maʼuli. Ka mate he tahi, ʼe ʼi ai moʼoni koa he koga ʼe mavae ʼi tona sino pea mo hoko atu tona maʼuli? Koteā te laumālie ʼaē ʼe maʼu e he tagata ʼe kei maʼuli? Koteā ʼaē ʼe hoko ki te laumālie mokā tou mamate? ʼO ʼuhiga mo te ʼu fehuʼi ʼaia, ko te Folafola ʼa te ʼAtua, te Tohi-Tapu, ʼe ina tuku mai he ʼu tali lelei pea ʼe feala hatatou falala kiai.
Koteā Te Laumālie?
ʼI te Tohi-Tapu, ko te ʼu kupu ʼaē ʼe fakaliliu ʼaki te kupu “laumālie,” ʼe faka ʼuhiga tāfito ki te “mānava.” Kae ʼe mole gata pe tona faka ʼuhiga ki te mānava. Ohage la, ʼe ʼui fēnei e te tagata faitohi ʼo te Tohi-Tapu, ia Sakopo: “Ko te sino e hala mo laumalie, e ko te sino mate.” (Sakopo 2:26) Koia, ko te laumālie ʼe ina fakagaūgaūe te sino.
Ko te mālohi ʼaia ʼe mole ko te mānava pe, peʼe ko te ʼaele ʼaē ʼe feʼaluʼaki ʼi tatatou ʼu ʼatefēfē. Koteā tona tupuʼaga? Koteʼuhi kapau ʼe mole kei kita mānava, pea ʼe kei nofo te maʼuli ʼi te ʼu selule ʼo totatou sino ʼi he kiʼi temi nounou—ohage ko tona ʼui e te tohi The World Book Encyclopedia “lolotoga ni ʼu minuta.” Koia ʼe feala ai ke toe fakamaʼuli ake he tahi, pea ʼe lava toʼo te ʼu koga ʼo te sino ʼo he tahi ke ʼai ki he tahi kehe. Kae ka mate te maʼuli ʼaia ʼi te ʼu selule ʼo te sino, pea ʼe mole kei feala ke toe fakamaʼuli ake. Ko te ʼaele ʼo te malamanei katoa, ʼe mole feala anai ke ina toe fakamaʼuli ake māʼia mo he selule e tahi. Koia ko te laumālie, ʼe ko te mālohi fakapulipuli ʼo te maʼuli—te mosiʼi maʼuli—ʼaē ʼe ina taupau te maʼuli ʼo te ʼu selule. Ko te mālohi ʼaia ʼo te maʼuli, ʼe taupau e te mānava.—Sopo 34:14, 15.
Ko te laumālie ʼaia, ʼe gāue pe koa ʼi te tagata? Ko te Tohi-Tapu ʼe tokoni mai ke tou maʼu he fakamahino lelei ki te faʼahi ʼaia. Neʼe tohi fēnei e te Hau poto ko Salomone: “Ko ai ʼe ina ʼiloʼi peʼe hake ki ʼaluga te laumālie ʼo te ʼu foha ʼo te tagata, peʼe hifo ki lalo ki te kele, ia te laumālie ʼo te manu?” (Tagata Tānaki 3:21) Koia ʼe feala hatatou ʼui ʼe ʼi ai te laumālie ʼa te tagata pea mo te manu. ʼO feafeaʼi?
Ko te laumālie, peʼe ko te mālohi ʼo te maʼuli, ʼe lava fakatatau ki te hila ʼaē ʼe feʼaluʼaki ʼi he masini. Ko te hila ʼaē ʼe fakapulipuli, ʼe lava fakaʼaogaʼi moʼo fakahoko he ʼu gāue kehekehe, ʼo fakalogo ki te ʼu faʼahiga masini hila ʼaē ʼe fakaʼaogaʼi kiai. Ohage la, ko he gutuʼumu hila ʼe lava fakaʼaogaʼi moʼo fakamāfana he meʼa kai, ko he olotinatea moʼo sivi ai he ʼu faʼahiga meʼa kehekehe peʼe fakaʼau ai he ʼu mataʼi numelo, pea ko te televisio ʼe kita lava sio pea mo logo ai ki he ʼu ʼata. Kae ko te hila ʼe mole feala ʼi he temi ke liliu ko te ʼu masini ʼaē ʼe ina faka haʼele. ʼE ko he mālohi pe ia. ʼO toe feiā pe, ko te mālohi ʼo te maʼuli ʼe mole lava tatau mo te ʼu agaaga ʼo te tagata peʼe ko te manu. ʼE mole hona ʼulugaaga, pea ʼe mole lava fakakaukau. Ko te tagata pea mo te manu ʼe nā maʼu “te laumālie pe e tahi.” (Tagata Tānaki 3:19) Koia ka mate he tahi, ko tona laumālie ʼe mole liliu ko he meʼa maʼuli fakalaumālie ʼe hoko atu tona maʼuli ʼi he tahi potu.
Kae koteā koa te ʼaluʼaga ʼo te kau mate? Pea koteā ʼaē ʼe hoko ki te laumālie mokā mate he tahi?
“ ʼE Ke Toe Liliu Anai Ki Te Efu”
ʼI te temi ʼaē neʼe talagataʼa ai te ʼuluaki tagata ko Atama ki te fakatotonu ʼa te ʼAtua, neʼe ʼui fēnei e Sehova kia ia: “ ʼI te kakava ʼo tou fofoga ʼe ke kai anai te pane, ʼo aʼu ki tau toe liliu ki te kele, he neʼe toʼo koe mai ai. Heʼe ke efu pea ʼe ke toe liliu anai ki te efu.” (Senesi 3:19) Neʼe ʼifea ia Atama ʼi muʼa ʼo tona fakatupu e Sehova mai te efu? Neʼe mole nofo ia ʼi he tahi faʼahi! Neʼe mole heʼeki maʼuli. Koia ʼi te temi ʼaē neʼe ʼui ai e Sehova ʼAtua kia Atama, ʼe “toe liliu anai ki te kele,” neʼe ina fia ʼui kia Atama, ʼe mate anai. Neʼe mole ʼalu ia Atama ki he potu fakalaumālie. ʼI tana mate, neʼe toe liliu ko he sino ʼe mole kei maʼuli. Ko tana tūʼa neʼe ko te mate—te pulihi ʼo tona maʼuli—kae mole ko hana ʼalu ki he tahi potu—Loma 6:23.
E feafeaʼi ki te hahaʼi ʼaē kua mamate? Ko te ʼaluʼaga ʼo te kau mate, ʼe fakahā lelei ia Tagata Tānaki 9:5, 10, ʼaē ʼe tou lau fēnei ai: “Ko te kau mate ʼe mole nātou ʼiloʼi he meʼa . . . ʼE mole he gāue, he fakatuʼutuʼu, he mālama pe ko he poto, ʼi te faitoka.” (Moffatt) Koia ko te mate, ko te mole kei ʼi ai ʼo te maʼuli. Neʼe tohi fēnei e te tagata fai pesalemo ʼo ʼuhiga mo he tahi ʼe mate, “ko tona laumālie ʼe mavae, pea ʼe toe liliu ki te kele; ʼi te ʼaho ʼaia ʼe puli ai tana ʼu fakakaukau.”—Pesalemo 146:4.
ʼE mahino mai, ko te kau mate ʼe mole kei nātou ʼiloʼi he meʼa, pea ʼe mole nātou gāue. ʼE mole nātou mahino ki he meʼa, pea ʼe mole nātou lava sio kia koutou, mo logo kia koutou, pea mo fai palalau mo koutou. ʼE mole nātou lava tokoni atu peʼe fai atu he meʼa kovi. Koia ʼaua naʼa koutou mataku ki te kau mate. Kae ʼe “mavae” feafeaʼi te laumālie mokā mate he tahi?
Ko Te Laumālie “ ʼe Toe Liliu Ki Te ʼAtua Moʼoni”
ʼE ʼui fēnei e te Tohi-Tapu, ka mate he tahi, pea ko “te laumālie ʼe toe liliu ki te ʼAtua moʼoni ʼaē neʼe ina foaki mai.” (Tagata Tānaki 12:7) Ko tona faka ʼuhiga koa, ko te laumālie ʼe fakalaka moʼoni ʼi te ʼaele ʼo ʼalu ki te ʼAtua? Kailoa! Ko te fakaʼaogaʼi e te Tohi-Tapu te kupu “toe liliu” ʼe mole faka ʼuhiga pe ki he mavae mai he faʼahi ʼo ʼalu ki he tahi faʼahi. Ohage la, neʼe ʼui fēnei ki te kau Iselaele heʼe agatonu: “ ‘Koutou toe liliu mai kia te ʼau, pea ʼe ʼau toe liliu atu anai kia koutou,’ ko te ʼui ʼaia ʼa Sehova ʼo te ʼatu kautau.” (Malakia 3:7) Ko te “toe liliu” ʼa Iselaele kia Sehova, neʼe faka ʼuhiga ki tanatou mavae mai te ʼu aga ʼe kovi, pea ke nātou toe mulimuli ki te ʼu ala faitotonu ʼa te ʼAtua. Pea ko te “toe liliu” ʼa Sehova ki Iselaele, neʼe faka ʼuhiga ko tana toe tali tana hahaʼi. ʼI te ʼu ʼaluʼaga ʼaia e lua, neʼe faka ʼuhiga te “toe liliu” ki he faʼahiga aga, kae mole faka ʼuhiga ki he mavae moʼoni mai he tahi potu ʼo ʼalu ki he tahi potu.
ʼO toe feiā pe, ko te ʼui ʼaē ka mate he tahi pea “toe liliu” tona laumālie ki te ʼAtua, ʼe mole faka ʼuhiga leva ʼe mavae moʼoni tona laumālie ʼi te kele ʼo ʼalu ki te lagi. Koutou manatuʼi, te laumālie ʼe ko te mālohi ʼo te maʼuli. Ka mavae te mālohi ʼaia ʼi he tahi, pea ʼe ko te ʼAtua tokotahi pe ʼaē ʼe ina maʼu te fealagia ʼaē ke ina toe foaki te mālohi kia ia. Koia ko te laumālie “ ʼe toe liliu ki te ʼAtua moʼoni,” ko tona faka ʼuhiga ko te ʼamanaki ʼo ʼuhiga mo he maʼuli ʼi te ka haʼu, ʼe fakalogo katoa ki te ʼAtua.
Ohage la, koutou tokagaʼi te meʼa ʼaē ʼe ʼui e te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te mate ʼa Sesu. ʼE ʼui fēnei e te tagata faitohi evaselio ko Luka: “Neʼe pāuiʼi leʼolahi ia Sesu ʼo ʼui maʼana: ‘Tāmai, ʼe ʼau tuku atu toku laumālie ki ʼou nima.’ Pea ʼi tana ʼosi ʼui te meʼa ʼaia, pea puluhia ia.” (Luka 23:46, MN ) Ko te laumālie ʼaē neʼe mavae ia Sesu, neʼe mole ʼalu moʼoni ia ki te lagi. Neʼe hoki fakatuʼuake ia Sesu mai te mate ʼi te tolu ʼaho. Pea neʼe fakalaka ia ʼaho e 40 tupu ʼi muʼa ʼo tana hake ki selo. (Gaue 1:3, 9) Kae ʼi te temi ʼaē neʼe mate ai Sesu, neʼe ina tuku tona laumālie kia nima ʼo tana Tāmai, he neʼe falala katoa ʼe feala kia Sehova ke ina toe fakamaʼuli ia ia.
Ei, ʼe ko te ʼAtua tokotahi pe ʼaē ʼe feala ke ina fakamaʼuli he tahi. (Pesalemo 104:30) ʼI toe ʼamanaki lahi leva ʼe fakatalitali kia tatou!
Ko He ʼAmanaki Moʼoni
ʼE ʼui fēnei e te Tohi-Tapu: “ ʼE hoko mai te hola ʼaē ko nātou fuli ʼaē ʼe nonofo ʼi te ʼu falemaka fakamanatu ʼe nātou logo anai ki [te] leʼo [ʼo Sesu] pea ʼe nātou hū mai anai ki tuʼa.” (Soane 5:28, 29, MN ) Ei, neʼe fakapapau e Sesu Kilisito ʼe toe fakatuʼuake anai te hahaʼi fuli ʼaē ʼe manatuʼi e Sehova, peʼe toe fakamaʼuli anai nātou. ʼE mole toe logo anai ki he ʼu logo fakaloto mamahi ʼo ʼuhiga mo he ʼu hahaʼi kua mamate, kae ʼe ko he ʼu logo fakafiafia anai ʼo te ʼu hahaʼi ʼaē ka toe fakamaʼuli ake. ʼI meʼa fakafiafia leva, hakita tali anai te ʼu hahaʼi ʼaia ka tutuʼuake mai te ʼu falemaka!
ʼE koutou fia fakaloloto koa takotou mālama ki te ʼamanaki ʼaia ʼaē ʼe foaki mai e te ʼAtua? ʼE mātou fakaafe atu koutou ke koutou faitohi ki he tuʼasila ʼi lalo, ke ʼavatu hakotou kaupepa Te ʼu laumālie ʼo te kau mate—ʼE feala koa hanatou tokoniʼi koutou peʼe nātou fakahalaʼi koutou? ʼE nātou maʼuʼuli moʼoni koa?
Ko te ʼu vaega ʼo te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano ʼe toʼo mai te Tauhi Foou Fakaʼuvea “ad experimentum.” Ko te tahi ʼu vaega, ʼe toʼo mai te Tohi-Tapu Les Saintes Écritures—Traduction du monde nouveau, MN.