Neʼe Faka Maʼuhiga e Papias Te ʼu Talanoa ʼa Te ʼAliki
“NEʼE mole ʼau (...) fakafiafia ʼi te fakakaugā mo nātou ʼaē e lahi te ʼu meʼa ʼe nātou ʼui, kae neʼe ʼau fakafiafia ʼi te fakakaugā mo nātou ʼaē ʼe nātou akonaki te meʼa ʼaē ʼe moʼoni.” Neʼe tohi e Papias, ko he tagata neʼe maʼuli ʼi te lua sēkulō ʼo totatou temi neʼe ina ʼui ko ia ko te kilisitiano.
Ko Papias neʼe maʼuli ʼi te temi ʼaē ʼe hoa mai ki te mate ʼa te kau ʼapositolo ʼa Sesu Kilisito. ʼI tona fakahagatonu, neʼe ko he kaugā fagona ʼa Polycarpe, ʼaē ʼe lau neʼe ako e te ʼapositolo ko Soane. Ko te ʼu pepa fakamoʼoni ʼaia, fakatahi mo te faiga ʼa Papias ke ina maʼu te ʼatamai mālama, ʼe faka ʼuhiga ia ia ko he tahi neʼe mālama lelei.
Ko te faiga fakalelei
Ko te fia fai ʼaē ʼa Papias ki te moʼoni ʼe ʼiloga lelei ia ʼi te ʼu tohi e nima ʼaē ʼe nātou faʼufaʼu tana tohi ʼo ʼuhiga mo te ʼu talanoa ʼo te ʼAliki. ʼI tana ʼu ʼuluaki taʼu, ʼe mahino neʼe fakamaʼu loto e Papias te tuʼuga talanoa ʼo te moʼoni ʼaē neʼe logo kiai. Ki muli age, mai tona ʼapi ʼi te kolo ko Phrygie ʼo Hiérapolis, ʼi te potu Hihifo ʼo Asia, neʼe fakafehuʼi e Papias te ʼu matuʼa moʼo ʼiloʼi papau peʼe neʼe kua nātou sisio peʼe logo ki he tahi ʼi te kau ʼapositolo ʼa Sesu. Neʼe ina fehuʼi fakamalotoloto age kia nātou pea mo fakamatala te ʼu meʼa ʼaē neʼe nātou fakahā.
E fēnei te fakamahino e Papias: “ ʼE mole ʼau lotolotolua anai te tohi (...) te meʼa fuli neʼe ʼau ako lelei mai te kau tagata ʼāfea, pea neʼe ʼau taupau leleiʼi, ʼo fakamoʼoni atu ʼo ʼuhiga mo te moʼoni ʼo nātou. Koteʼuhi neʼe mole ʼau fai, ohage ko te tokolahi, neʼe nātou fakafiafia ia nātou ʼaē e lahi te ʼu meʼa ʼe nātou ʼui, kae neʼe ʼau fakafiafia ia nātou ʼaē neʼe nātou akonaki te meʼa ʼaē ʼe moʼoni; neʼe mole ʼau fakafiafia foki ʼi te ʼu fakatotonu ʼa ʼihi, kae ia nātou ʼaē ʼe nātou fakamatala te ʼu fakatotonu ʼaē neʼe foaki e te ʼAliki ki te tui pea mo haʼu mai te moʼoni totonu. Pea kapau neʼe ʼi ai he tahi neʼe ko he tisipulo ʼo te ʼu tagata ʼāfea ʼaia neʼe tonu ke haʼu kia te ʼau, ʼe ʼau fehuʼi age anai ʼo ʼuhiga mo te ʼu fakamatala ʼaē neʼe foaki e te ʼu tagata ʼāfea — peʼe koteā te meʼa ʼaē neʼe ʼui e Atelea peʼe ko Petelo, peʼe ko Filipe peʼe ko Tomasi peʼe ko Sake, peʼe ko Soane peʼe ko Mateo, peʼe ko he tahi pe tisipulo ʼa te ʼAliki.”
Tana tohi
ʼE mahino ia neʼe ko he toe koloā ia te ʼatamai mālama fakalaumālie ʼaē neʼe maʼu e Papias. ʼE feala pe ke tou fakakaukauʼi peʼe neʼe feafeaʼi tana fakalogo fakalelei ki te ʼu kiʼi fakamatala ʼo ʼuhiga mo te maʼuli takitokotahi ʼa te kau ʼapositolo pea mo tanatou minisitelio. E lagi ʼi te taʼu 135 ʼo totatou temi, ko Papias neʼe ina fai tonu te tohi ʼo ʼuhiga mo te meʼa ʼaē neʼe tonu ke ina ʼui. Ko he malaʼia foki, neʼe puli te tohi ʼaia. ʼE talanoa kiai ia Irénée, ko te tagata ʼo te lua sēkulō ʼo totatou temi ʼe ina ʼui ko ia ko te kilisitiano, pea mo te tagata fai hisitolia ʼo te fā sēkulō ko Eusèbe. ʼE ʼiloga ia, neʼe kei lau ʼi te 9 sēkulō pea e lagi neʼe kei maʼu ʼi te 14 sēkulō.
Neʼe tui ia Papias ki te ʼafio ʼa Kilisito ʼi te temi ka haʼu lolotoga taʼu e afe (Fakahā 20:2-7). ʼE fakamatala e Irénée, neʼe ina faitohi ia Papias ʼo ʼuhiga mo te temi “ ʼe fua anai e te meʼa fakatupu, ʼaē neʼe fakafoʼou pea mo faka ʼāteaina, he meʼa kai kehekehe ʼo mahu, mai te hahau ʼo te lagi pea mo te maʼuli lelei ʼo te kele, ohage ko te ʼu tagata ʼāfea, ʼaē neʼe nātou sisio kia Soane, te tisipulo ʼo te ʼAliki, neʼe nātou fakamatala te ʼu meʼa ʼaē neʼe nātou logoʼi neʼe akonaki e te ʼAliki ʼo ʼuhiga mo te ʼu temi ʼaia”. Ki muli age neʼe tohi fēnei e Papias: “Kia nātou ʼaē ʼe tui, ko te ʼu meʼa ʼaia ʼe moʼoni. Pea ko Sutasi, ia ia ʼaē neʼe ina lavakiʼi te ʼaliki, neʼe fakafisi ia ki te tui ki te meʼa ʼaia pea neʼe ina fehuʼi age, ‘e feafeaʼi he fakahoko ʼo he meʼa feiā e te ʼAliki?’ neʼe ʼui maʼa te ʼAliki ‘ko nātou ʼaē ka maʼuʼuli ʼi te ʼu temi ʼaia ʼe nātou sisio anai kiai’.”
Ko Papias neʼe faitohi ʼi te temi neʼe mafola ai te gnosticisme. Ko te kau gnostiques neʼe nātou fio te filosofia, te ʼu fakakaukau, pea mo te misitelio faka pagani ʼaki te lotu faka kilisitiano ʼaposita. ʼIo, ko te fakahā ʼaē ʼa Papias te ʼu talanoa ʼa te ʼAliki, neʼe ko he faiga ke fakagata te mafola ʼo te gnosticisme. ʼOsi ia, ko Irénée ʼaē neʼe ina hoko atu te tekeʼi ʼo te maʼuli fakalaumālie loi pea mo kākā ʼa te kau gnostiques. ʼE ʼiloga ia neʼe lahi te ʼu tohi gnostiques, ʼo tupu ai te fai e Papias te ʼu meʼa ʼe ʼaluʼaga fakaniania kia “nātou ʼaē e lahi ʼaupito te ʼu meʼa ʼe nātou ʼui”. Neʼe ʼiloga lelei te meʼa ʼaē neʼe loto kiai — ko te tauʼi ʼo te hāla ʼaki te moʼoni. — 1 Timoteo 6:4; Filipe 4:5.
Ko te ʼu fakamatala ki te ʼu evaselio
ʼI te ʼu koga tohi ʼa Papias ʼe kei maʼu, ʼe tou maʼu ai te fakamatala ʼo ʼuhiga mo te ʼu fakamatala ʼaē neʼe tohi e Mateo pea mo Maleko. Ohage la ko Papias ʼe palalau ki te tohi ʼo Maleko: “Ko Maleko, ʼi tana liliu ko te fakahoko lea ʼa Petelo, neʼe ina tohi fakalelei te ʼu meʼa fuli ʼaē neʼe ina manatuʼi.” Ki muli age ʼi tana fakamoʼoni ki te Evaselio ʼaia, neʼe hoko atu fēnei e Papias: “Koia ko Maleko neʼe mole ina fai he hāla, koteʼuhi neʼe ina tohi te ʼu meʼa ʼaē neʼe ina manatuʼi; ko te meʼa neʼe tokaga kiai, ke ʼaua naʼa galo ia ia he meʼa neʼe logo kiai, peʼe ina tohi he talanoa hāla ʼi ai.”
Ko Papias ʼe ina ʼaumai te fakamoʼoni mai tuʼa ʼaē ko Mateo neʼe ina ʼuluaki tohi tana Evaselio ʼi te lea faka hepeleo. ʼE ʼui fēnei e Papias: “Neʼe ina tohi te ʼu talanoa ʼi te lea faka hepeleo, pea neʼe ʼa kita takitokotahi pe tana mahino kiai ʼi te ʼaluʼaga ʼo tana fealagia.” ʼE toe feiā aipe, neʼe talanoa ia Papias ki te ʼu fakamatala ʼo te ʼu Evaselio ʼa Luka pea mo Soane, ʼo feiā aipe mo ʼihi tohi ʼo te ʼu tohi faka keleka faka kilisitiano. Koia, neʼe lagi feala pe ke kau ʼi te ʼu ʼuluaki fakamoʼoni ʼe nātou fakamoʼoni ki tonatou moʼoni pea mo tonatou haʼuʼaga fakaʼatua. Kae, meʼa malaʼia foki, ʼe gata pe ki te ʼu koga ʼo te ʼu meʼa ʼaē neʼe tohi e Papias ʼe kei maʼu.
Ko te mahino ki te maʼuhiga ʼo te ʼu meʼa fakalaumālie
ʼI tona ʼuhiga tagata taupau ʼo te kokelekasio ʼi Hiérapolis, ko Papias neʼe ko he tagata kumi faimate. Fakatahi mo tona ʼuhiga tagata kumi faʼa fai, neʼe ina fakahā tana fia fai fakamalotoloto ki te Tohi-Tapu. Ko Papias neʼe ina fakafuafua lelei ko te ʼu fakamatala faka akonaki ʼa Sesu Kilisito peʼe ʼa Tana kau ʼapositolo ʼe maʼuhiga ʼaupito age ia hana fakamahino ʼi te ʼu talanoa fakanani ʼe maʼu ʼi te ʼu tohi ʼo tona temi. — Suta 17.
ʼE lau ko Papias neʼe maletile ʼi Pelekame ʼi te taʼu 161 peʼe ko te 165 ʼo totatou temi. ʼE mole feala ke ʼiloʼi papau peʼe neʼe feafeaʼi te lave loloto ʼo te ʼu akonaki ʼa Sesu Kilisito ki te maʼuli pea mo te aga ʼa Papias. Kae, neʼe holi mālohi ke ina ako pea mo talanoa ki te Tohi-Tapu. ʼE toe fai feiā pe mo te kau kilisitiano ʼo te temi nei, koteʼuhi ʼe nātou mahino ki te maʼuhiga ʼo te ʼu meʼa fakalaumālie kia nātou (Mateo 5:3). Pea ohage pe ko Papias, ʼe nātou faka maʼuhiga te ʼu talanoa ʼo te ʼAliki.