Ko Te Mole Fia Fakatō Laloʼi ʼo Te Tui!
KO TE nima ʼo Sehova neʼe ʼi te kau ʼuluaki tisipulo ʼo Sesu Kilisito (Gāue 11:21). ʼAki te tokoni ʼa te ʼAtua, neʼe mole nātou fakatō laloʼi tanatou tui kae neʼe nātou hoko atu pe ʼi te ala faitotonu. Ko tanatou felāveʼi mo te fehiʼa pea mo te fakatagaʼi kovi ʼo nātou neʼe ko he meʼa ʼiloa ia ʼo te hisitolia.
Ko te pipiki maʼu ʼo te ʼu ʼuluaki tisipulo agatonu ʼa Kilisito neʼe liliu ia ko he meʼa ʼiloa. Tatau aipe peʼe neʼe tonu ke tuʼutāmaki ai tonatou maʼuli, neʼe nātou fakafisi te fakatō laloʼi ʼo tanatou tui. Kae koteā koa te tupuʼaga ʼo te gaohi koviʼi feiā ʼo nātou?
Neʼe fehiʼaʼinaʼi kae mole hona tupuʼaga
Ohage ko Sesu, neʼe mole vaevae e te kau kilisitiano moʼoni te ʼu holi feiā mo te ʼu tui ʼo te mālama ʼaenī (1 Soane 4:4-6). Pea tahi ʼaē, ʼe fakatokagaʼi e te tagata fai hisitolia ko Edmond de Pressensé, ko te tuputupu ʼo te lotu faka kilisitiano “neʼe vave ʼaupito pea mo fakaofoofo, ʼo mole feala ai hana mole tuta mo te mālohi ʼo te tuʼi ʼo Loma”.
Neʼe fakaʼaogaʼi tuʼa tahi e Sesu kia ia totonu te talanoa faka polofeta ʼaē ʼi te pesalemo, ʼo ina ʼui fēnei: “Neʼe nātou fehiʼa ia ʼau kae mole hona tupuʼaga.” (Soane 15:25; Pesalemo 69:4). ʼI muʼa ʼo tana ʼui te meʼa ʼaia ki tana kau tisipulo, neʼe fēnei tana fakatokaga: “Ko he tagata kaugana ʼe mole lahi age ia ʼi tona pule. Kapau neʼe nātou fakatagaʼi ia ʼau, pea ʼe nātou fakatagaʼi anai mo koutou.” (Soane 15:20). ʼE mole faigafua anai te muliʼi ʼo tona ala. Koteʼuhi, ko te kau takitaki lotu ʼo te kau Sutea neʼe nātou tala ko te kau tisipulo Sutea ʼa Sesu ko te kau ʼaposita ʼo te lotu faka sutea. Kae ʼi te temi ʼaē neʼe fekauʼi ai ki te kau tisipulo ʼa Sesu ke ʼaua naʼa nātou toe palalau ʼo ʼuhiga mo ia, neʼe nātou fakafisi te mulimuli ki te fakatotonu ʼaia pea mo fakatō laloʼi tanatou tui. — Gāue 4:17-20; 5:27-32.
Mole faʼa fualoa ki te hili ʼo te Penikosite ʼo te taʼu 33 ʼo totatou temi, ʼi tana fagonogono ʼaē neʼe ina fai ʼi te Sanetualio faka sutea, neʼe tukugakoviʼi te tisipulo ko Etieni “neʼe ina fai te ʼu laukovi kia Moisese pea mo te ʼAtua”. Logope te mole moʼoni ʼo te ʼu tukugakoviʼi ʼaia, neʼe taumakaʼi ia ia ʼo aʼu ai mo tana mate. Ko te meʼa neʼe hoko ai, “ko te fakataga lahi neʼe fai ki te kokelekasio ʼaē neʼe tuʼu ʼi Selusalemi, [pea] ko nātou fuli, ʼo mole kau ai te kau ʼapositolo, neʼe nātou tahi ʼalu ʼi te ʼu koga meʼa ʼo Sutea pea mo Samalia”. (Gāue 6:11, 13; 8:1.) Neʼe pilisoniʼi te tokolahi.
ʼE ʼui fēnei e te tohi (Christianity and the Roman Empire), ko te kau Sutea neʼe nātou tuli ʼo gaohi koviʼi te kau tisipulo ʼa Sesu “ ʼaki he fehiʼa mole feala hona lolomi”. Koia, neʼe tau fakamaʼua ai ki te puleʼaga loma ke ina hāofaki te kau kilisitiano! Ohage la, neʼe hāofaki e te kau solia loma ia Paulo mai te kau Sutea ʼaē neʼe nātou faigaʼi ke nātou fakapogi ia ia (Gāue 21:26-36). Kae, ko te felogoi ʼo te kau kilisitiano pea mo te kau Loma neʼe faigataʼa aipe.
ʼE fakamālohiʼi e Loma te fakataga
Hili kiai te taʼu e hiva ʼi te mate ʼa Etieni, ko te tuʼi loma ko Helote Akilipa 1 neʼe ina fakapogi ia Sake moʼo fakafimālieʼi te loto ʼo te kau Sutea (Gāue 12:1-3). ʼAki te temi, ʼi Loma neʼe mafola te tui ʼaē kia Kilisito (Gāue 2:10). ʼI te taʼu 64 ʼo totatou temi, ko he koga lahi ʼo te kolo neʼe maumauʼi e te afi. Neʼe hoko ai te fakataga fakamataku ki te kau kilisitiano, ʼi te haga ʼaē ia Nelone ʼo tukugakoviʼi nātou ki te fakahoko ʼo te faʼahi ʼaia, ʼi tana faiga ʼaē ke ʼave keheʼi te logo ʼaē neʼe ko ia ʼaē neʼe ina fakahoko te faʼahi ʼaia. Neʼe ina tutu koa te kolo moʼo takuʼaki he toe laga ʼo he tahi kolo matalelei age ʼo fakahigoaʼi ʼaki pe tona higoa: ko te Neropolis? Peʼe neʼe fakalotoʼi koa ia ia e tona fineʼaliki ko Poppaea, ko te fafine Sutea neʼe ʼiloa ʼi tana fehiʼa ʼaē ki te kau kilisitiano, ke tukugakoviʼi nātou? ʼE mole ʼiloʼi papau te moʼoni e te hahaʼi fai kumi, kae ko te meʼa ʼaē neʼe hoko neʼe fakalialia ʼaupito.
ʼE ʼui fēnei e te tagata fai hisitolia loma ko Tacite: “Neʼe mole fakagata ʼaki pe te matehi ʼo nātou; neʼe ko he meʼa gaoʼi ia kia nātou te fakakofuʼi ʼo [te kau kilisitiano] ʼaki te ʼu kiliʼi manu, pea neʼe hae nātou e te ʼu kuli; neʼe tutuki nātou ki te ʼu koluse; pea neʼe liligi kia nātou te ʼu meʼa ulo gafua, ka hoko mai la te afiafi pea neʼe tutu nātou ohage he ʼu mālama”, ko he ʼu taume tagata moʼo inaina te ʼu ʼōloto ʼo te hau. Neʼe hoko atu fēnei e Tacite ʼaē neʼe fehiʼa ki te kau kilisitiano: “Koteʼuhi ʼe nātou lākahala, pea ʼe tau mo nātou te tūʼa ko he faʼifaʼitakiʼaga, neʼe hake he fakaʼofaʼofa, koteʼuhi neʼe fakaʼauha nātou, mole ko he faiga ke fiafia te kaugamālie, kae moʼo fakafimālieʼi te aga fakalialia ʼa te tagata e tahi” ia Nelone.
Ko te ʼu kehekehe ʼe ʼiloga lelei
Logope ko te fakatuʼutuʼu ʼa Nelone ke ina tukugakoviʼi te kau kilisitiano ko nātou ʼaē neʼe nātou maumauʼi ia Loma, neʼe mole heʼeki ina tapuʼi nātou peʼe ina tapuʼi te lotu faka kilisitiano ʼi te loto puleʼaga. Kae koʼe koa neʼe hoko atu pe te fakataga ʼa te kau Loma? Koteʼuhi, ohage ko tona ʼui e te tagata fai hisitolia ko Will Durant, “ko te ʼu kiʼi kautahi faka kilisitiano, ʼaki tanatou aga faka lotu pea mo tanatou aga fakapoipoi, neʼe nātou hohaʼa ki te mālama faka pagani ʼaē ʼe holi ki te ʼu fakafiafia”. Ko te ʼu kehekehe ʼi te lotu faka kilisitiano pea mo te liligi ʼo te toto ʼo te ʼu tau faka kalatiatea loma neʼe lahi ʼaupito. Neʼe ʼi ai te faigamālie lelei ʼaupito ki te kau Loma moʼo molehi te kau kilisitiano pea mo fakafimālieʼi tonatou leʼo ʼo loto.
ʼI tona ʼuhiga pule faka malamanei, neʼe hage ia Loma neʼe mole feala ke tō. Neʼe tui te kau Loma ko tanatou ʼu mālo ʼi te tau ʼe tupu mai tanatou tauhi ʼaē ki te ʼu ʼatua fuli. Koia neʼe mahino gataʼa ai kia nātou te tauhi ʼāteaina pe ʼa te kau kilisitiano ki te ʼAtua pe e tahi pea mo tanatou līaki te ʼu ʼatua fuli ʼaē, ʼo kau ai te tauhi ki te tuʼi. ʼE mole ko he meʼa fakapuna’maʼuli te sio ʼa Loma ki te lotu faka kilisitiano ohage ko he meʼa ʼe ina kaina te ʼu tafitoʼaga ʼo te puleʼaga.
Te totogi ʼo te fagonogono
ʼI te vaevae fakaʼosi ʼo te ʼuluaki sēkulō ʼo totatou temi, neʼe ʼaunofo te ʼapositolo ko Soane ʼi te motu ʼo Patmos ‘ ʼuhi he neʼe palalau ʼo ʼuhiga mo te ʼAtua pea mo fakamoʼoni kia Sesu’. (Fakahā 1:9.) ʼE ʼui neʼe ko te tuʼi loma ko Domitien neʼe ina fakahoko te faʼahi ʼaia. Logope te faigataʼaʼia ʼaē neʼe fakahoko ki te kau tisipulo ʼa Sesu, kae lolotoga te sēkulō, neʼe mafola te lotu faka kilisitiano ʼi te puleʼaga loma katoa. Neʼe feafeaʼi ʼo he hoko ʼo te faʼahi ʼaia? ʼE ʼui e te tohi (A History of the Early Church) ko te lotu faka kilisitiano “neʼe tuʼu ʼuhi ko tana minisitelio”. Ohage pe ko Soane, ko te ʼu ʼuluaki kilisitiano ʼaē neʼe fakatagaʼi neʼe mole nātou fakatō laloʼi tanatou tui kae neʼe nātou haga palalau fakamalotoloto ʼo ʼuhiga mo te ʼAtua pea mo fakamoʼoni kia Sesu. — Gāue 20:20, 21; 2 Timoteo 4:2.
Neʼe ʼi ai leva te mafuliʼaga foʼou ʼo te fakatagaʼi ʼo te kau kilisitiano ʼi te taʼu 112 ʼo totatou temi, ʼi te hili ʼaē taʼu e lua ʼi te fakanofo e te tuʼi ko Trajan ia Pline ko te kovana ʼo Bythinie (ʼi te temi nei ko Tulukia ʼo te potu tokelau-hihifo). ʼĀfea atu, neʼe mole fefeka te takitaki ʼo te koga meʼa ʼaia, ʼo tupu ai te maveuveu. Neʼe lāvaki te ʼu fale lotu, pea neʼe hifo ʼosi te fakatau ʼo te mohuku ʼaē neʼe fakaʼaogaʼi moʼo fāgai te ʼu manu ʼaē ʼe tonu ke sakilifisioʼi. Neʼe fakakoviʼi e te hahaʼi fai fakatau koloā te tauhi faka kilisitiano, koteʼuhi neʼe mole ʼi ai he ʼu sakilifisio manu pea mo he ʼu tamapua.
Neʼe gāue mālohi ia Pline ki te toe fakatuʼu ʼo te tauhi faka pagani, ʼo tupu ai te mamate ʼa te kau kilisitiano ʼi tanatou fakafisi ʼaē ki te mōlaga ʼo he vino pea mo he iseso ʼi muʼa ʼo te ʼu fakatātā ʼo te tuʼi. Ki muli age, ʼe ʼui e te polofesea ko Henri Chadwick neʼe fakamoʼoni e te kau takitaki Loma ko te kau kilisitiano “neʼe ko he ʼu hahaʼi neʼe lelei ʼanatou aga, kae mole ʼiloʼi he tupuʼaga ʼo tanatou fehihiʼa ki te talatuku faka lotu ʼāfea”. Logope ko te nofo kilisitiano neʼe ko he hāla mamafa ia, neʼe mole ʼi te kau tisipulo moʼoni ʼa Sesu he fakatō laloʼi ʼo tanatou tui.
ʼE ʼui e te polofesea ko W. M. Ramsay ko te fehiʼa neʼe toe tupu foki mai he “hohaʼaʼia e te ʼu famili pagani te tafoki ʼo tana ʼu hahaʼi”. ʼE tala e te tōketā ko J. W. C. Wand, “ko te maʼuli faka sosiale neʼe faigataʼa mokā neʼe mole feala ki he tahi ʼo tokita vāhaʼa fale hana muliʼi te agamāhani faka sosiale ʼaē ʼe fakapipiki kiai te fakamoʼoni ki te ʼu ʼatua pagani”. ʼE mole ko he meʼa fakapuna’maʼuli ko te tokolahi neʼe nātou manatu ko te kau kilisitiano ʼe nātou fehiʼa ki te hahaʼi peʼe ko nātou ʼe mole tui ʼatua.
Ko te tuputupu ʼe ina ʼaumai te fakataga lahi
Ko Polycarpe, ʼe lau neʼe akoʼi e te ʼapositolo ko Soane, neʼe liliu ko te tagata ʼāfea neʼe fakaʼapaʼapa ki ai te kolo ʼo Simenia (ʼi te temi nei ko Izmir). ʼUhi ko tana tui, neʼe tutu ia ia ʼi te pou ʼi te taʼu 155 ʼo totatou temi. Neʼe fakatahitahiʼi e te kovana fakakolo loma ko Statius Quadratus te hahaʼi tokolahi. Ko te fale faigaoʼi neʼe fonu ai te hahaʼi pagani ʼaē neʼe fehihiʼa kia Polycarpe, ʼaē e taʼu 86, ʼi tana fakaloto vaivaiʼi te tauhi ki tonatou ʼu ʼatua, pea ko te kau Sutea, ʼaē ʼe tauhi fakavale, neʼe nātou tānaki te fafie, logo aipe neʼe ko he ʼaho sapato lahi.
Ko te ʼu fakataga neʼe fakahoko leva ki te kau kilisitiano ʼi te puleʼaga fuli ʼo Loma. Lolotoga te ʼafio ʼa te tuʼi ko Marcus Aurelius, neʼe lahi age leva te kau kilisitiano neʼe matematehi. Kapau ko nātou neʼe ko te ʼu hahaʼi Loma, neʼe tāmateʼi nātou ʼaki te heletā; kae kapau ko nātou ʼe mole ko he ʼu hahaʼi Loma, pea neʼe matematehi nātou ʼaki te ʼu manu fekai ʼi te ʼu fale faigaoʼi. Neʼe koteā tanatou hāla? Ko tonatou pe ʼuhiga kilisitiano ʼi tanatou mole fakagafua te fakatō laloʼi peʼe ko te fakafisi ki tanatou tui.
Ko te kolo falani ʼo te temi nei ko Lyon neʼe laga ʼi te koloni Loma ʼo Lugdunum, ko he koga meʼa tāfito ʼo te puleʼaga pea neʼe ko te fale solia pe ʼaia e tahi ʼi te vaha ʼo Loma pea mo te Liuʼa ʼo Rhin. ʼI te taʼu 177 ʼo totatou temi, neʼe ʼi ai te kautahi faka kilisitiano mālohi ʼaupito neʼe fakafeagai kovi kiai te hahaʼi pagani. Ko te fakafeagai ʼaia neʼe kamata ʼaki te kapu ʼa te kau kilisitiano ʼi te ʼu lapalasi faka puleʼaga. Neʼe lagaʼi te maveuveu e te hahaʼi, pea ko te fakataga neʼe hoa kiai; ʼi te ʼaluʼaga ʼo tana kovi ʼaupito neʼe mole he kilisitiano neʼe fia hū ki tuʼa ʼi tona ʼapi. Neʼe fakatotonu e te kovana Loma ke kumi te kau kilisitiano ʼo fakapogi.
Ko te fakapale
ʼAki te mate ʼa te kau ʼapositolo ʼa Sesu pea mo te puli ʼo tanatou mālohi, neʼe kamata tuputupu te ʼapositasia ia nātou ʼaē ʼe nātou lau ko nātou ko te kau kilisitiano (2 Tesalonika 2:7). ʼI te fakaʼosiʼosi ʼo te fā sēkulō ʼo totatou temi, neʼe liliu te lotu faka kilisitiano faka ʼaposita ko he lotu faka puleʼaga. ʼO kamata ai tana liliu ʼo aga heʼe maʼa pea mo tana fakatō laloʼi ia ia totonu pea mo fakahā tana kau ʼaē mo te mālama — ko he meʼa neʼe mole heʼeki fai e Sesu mo tana ʼu ʼuluaki tisipulo (Soane 17:16). Kae ʼi muʼa atu, neʼe kua katoa te Tohi-Tapu, ʼaki tana fakamatala ʼo te tui faka kilisitiano.
Neʼe vaʼiganoa koa te mamahi pea mo te mate ʼo te ʼu kilisitiano ʼe lauʼi afe ʼo te temi muʼa? Kailoa! ʼI tanatou mole fia fakatō laloʼi tanatou tui, ‘neʼe nātou fakahā tanatou agatonu, ʼo kaku ki te mate, pea neʼe foaki age kia nātou te kolona ʼo te maʼuli’. (Fakahā 2:10.) ʼE kei logoʼi e te kau kaugana ʼa Sehova te kovi ʼo te fakataga, kae ko te tui mo te agatonu ʼa te hahaʼi tui ʼo te temi muʼa ʼe haga tuʼu aipe ʼi tona ʼuhiga matapuna ʼo he fakaloto mālohi ʼaupito kia nātou. Koia, ʼe toe faiga pe mo te kau kilisitiano ʼo te temi nei ke ʼaua naʼa nātou fakatō laloʼi tanatou tui.
[Paki ʼo te pasina 8, 9]
Nelone
Ko he motele ʼo Loma ʼi te faipule ʼo te tuʼi.
Ko he ʼaletale neʼe fakatuʼutuʼu ki te tauhi kia Sesale.
[Haʼuʼaga ʼo te paki]
Neron: Courtesy of The British Museum
Museo della Civiltà Romana, Roma
[Paki ʼo te pasina 10]
Marcus Aurelius
[Haʼuʼaga ʼo te paki]
The Bettmann Archive