ʼE Lahi Te ʼu Fehuʼi Kae Mole Lahi Tona ʼu Tali Lelei
ʼI TE uhu ʼo te ʼAho ʼo Te Kau Sagato, ʼi te ʼaho 1 ʼo Novepeli 1755, neʼe tō te mafuike lahi ʼo ina maumauʼi te kolo ʼo Lisbonne, kae tokolahi te hahaʼi ʼo te kolo ʼaia neʼe lolotoga misa. Neʼe holo te ʼu falefata e lauʼi afe, pea mamate te toko hogofulu afe hahaʼi.
Mole fualoa ʼi te hili ʼo te tuʼutāmaki ʼaia, neʼe tā e te tagata faitohi Falani ko Voltaire, tana Poème sur le désastre de Lisbonne (Ko Te Fakatuketuke ʼo ʼUhiga Mo Te Tuʼutāmaki ʼo Lisbonne), pea neʼe ina fakahā ai tana fakafisi ʼaē ki te ʼui neʼe ko te fakatūʼa ʼaia ʼa te ʼAtua ʼuhi ko te agahala ʼa te hahaʼi. ʼI tana ʼui ʼaē ko te ʼu tuʼutāmaki feiā ʼe faigataʼa ki te tagata tana mahino kiai, peʼe mole feala tana fakamahino, neʼe tohi fēnei e Voltaire:
ʼE mole palalau te natula, ʼe vaʼiganoa tatatou fai fehuʼi ki ai;
ʼE ʼaoga kia tatou he ʼAtua ʼe palalau ki te hahaʼi.
Kae neʼe mole ko Voltaire ʼaē neʼe ʼuluaki fai fehuʼi ʼo ʼuhiga mo te ʼAtua. ʼI te hisitolia ʼo te tagata, ʼuhi ko te ʼu malaʼia pea mo te ʼu tuʼutāmaki ʼaē neʼe hoko, neʼe lagaʼi te ʼu fehuʼi e te hahaʼi. Kua hili kiai ni ʼu taʼu e lauʼi afe, ko te pateliaka ko Sopo, ʼi te ʼosi mate pe ʼo tana ʼu fānau fuli pea mo tana tau mo he toe mahaki fakamataku, neʼe ina fehuʼi fēnei: “He koʼe [koa ko te ʼAtua] ʼe [ina] foaki te mālama kia ia ʼaē ʼe ʼi te malaʼia, pea mo te maʼuli kia nātou ʼaē ʼe lotomamahi tonatou nefesi?” (Sopo 3:20) Ia ʼaho nei, tokolahi ʼe nātou feʼekeʼaki peʼe lava feafeaʼi ki he ʼAtua agalelei mo ʼofa ke mole ina fai he meʼa ʼi tana sio ki te ʼu tuʼuga mamahi pea mo te heʼe faitotonu.
ʼI tanatou sio ki te hoge, mo te tau, mo te mahaki, pea mo te mate, tokolahi ʼe mole kei nātou tui ʼe ʼi ai he Tupuʼaga ʼe tokaga ki te malamanei. Ko te tagata fai filosofia ʼe mole tui ki te ʼAtua, neʼe ina tohi fēnei: “ ʼE mole he takuʼaki maʼa te ʼAtua ke ina tuku he tamasiʼi ke maʼuli mamahi, . . . gata pe, mo kapau ʼe mole maʼuli moʼoni.” ʼE lahi te hahaʼi ʼe nātou manatu feiā ʼuhi ko te ʼu tuʼutāmaki lalahi ʼaē neʼe hoko, ohage ko te Holokoseta lolotoga te Lua Tau Faka Malamanei. Koutou tokagaʼi te manatu ʼaenī ʼe tuʼu ʼi te tohi ʼa te tagata faitohi Sutea: “Ko te fakamahino faigafua ki te mamahi ʼaē neʼe hoko ʼi Auschwitz, ko te mole ʼi ai ʼo he ʼAtua ke ina fakatokatoka te ʼu fihifihia ʼo te tagata.” ʼI te 1997, neʼe fai te sivisivi ʼi Falani ʼaē ʼe mālohi ai te lotu Katolika, pea neʼe maʼu ko hahaʼi e toko 40 ʼi te teau ʼe nātou lotolotolua ki te maʼuli moʼoni ʼa te ʼAtua tupu ko te matehi ʼo te hahaʼi ʼo te tahi ʼu lanu, ohage ko ia ʼaē neʼe hoko ʼi Rwanda ʼi te 1994.”
ʼE Ina Tāʼofi Koa Te Hahaʼi Ke Nātou Tui?
He koʼe ʼe mole tāʼofi e te ʼAtua te ʼu meʼa kovi ʼaia? Ko te tagata faitohi Katolika, ʼe ina tui papau ko te fehuʼi ʼaia “ ʼe ina tāʼofi [te hahaʼi tokolahi] ke nātou tui.” ʼE ina fai te fehuʼi ʼaenī: “ ʼE feala koa ke tou tui ki he ʼAtua ʼe haga sio pe kae mole tokoni ki te ʼu lauʼi miliona hahaʼi ʼaē ʼe mamate, pea mo te matehi ʼo te hahaʼi ʼo he faʼahiga lanu ʼi te malamanei, kae ʼe mole ina fai he meʼa moʼo tāʼofi te ʼu meʼa ʼaia?”
Ko te alatike ʼi te nusipepa Katolika La Croix, ʼe ina toe ʼui fēnei: “Tatau aipe peʼe ko he ʼu tuʼutāmaki neʼe hoko ʼi te hisitolia, peʼe ko he ʼu meʼa neʼe hoko ʼuhi ko te poto fakatagata, he ʼu tuʼutāmaki faka natula, he ʼu fai fakapō neʼe fakatuʼutuʼu e he kautahi, peʼe ko te mate ʼo he tahi neʼe tou ʼofa ai, ʼi te ʼu faʼahi fuli ʼaia, ko te hahaʼi lotomamahi ʼe nātou hiki ake ʼonatou mata ki te lagi. ʼE ʼifea koa te ʼAtua? ʼE nātou fia maʼu he tali. ʼE mole ina tokagaʼi tatou, pea ʼe mole ʼofa ia tatou.”
Neʼe talanoa te Tuʼi Tapu ko Soane Paulo Lua ʼo ʼuhiga mo te faʼahi ʼaia ʼi tana tohi faka apositolika, te Salvifici Doloris ʼi te taʼu 1984. Neʼe ina tohi fēnei: “Logola ko te mālama ʼaenī ʼe ina avahi ʼi hona ʼaluʼaga fakatātā te ʼu mata ʼo te tagata ke mahino ki te maʼuli moʼoni ʼa te ʼAtua, ki tona poto, tona mālohi pea mo tona lahi, kae ʼuhi ko te agakovi pea mo te ʼu mamahi, ʼe hage ʼe pulihi katoa te ʼu agaaga ʼaia ʼo te ʼAtua, tāfito la mokā hoko ʼi te ʼaho fuli he ʼu mamahi neʼe mole hona tupuʼaga pea mo te ʼu agakovi ʼaē ʼe mole fai he fakatūʼa lelei kiai.”
ʼE feala koa ke tou ʼui ʼe maʼuli moʼoni he ʼAtua ʼe ʼofa pea mo mālohi, ohage ko tona tuʼu ʼi te Tohi-Tapu, mo kapau ʼe ʼāsili age te ʼu mamahi ʼo te tagata? ʼE ina fai koa he meʼa moʼo tāʼofi te ʼu malaʼia ʼaē ʼe hoko kia tatou takitokotahi pea mo te hahaʼi fuli? ʼE ina fai koa he meʼa maʼa tatou ia ʼaho nei? Ohage ko tona ʼui e Voltaire, ʼe ʼi ai koa “he ʼAtua ʼe palalau ki te hahaʼi” moʼo tali ki te ʼu fehuʼi ʼaia? Koutou lau te alatike ka hoa mai moʼo maʼu te tali kiai.
[Paki ʼo te pasina 3]
Ko te maumau ʼo Lisbonne ʼi te taʼu 1755, neʼe ina uga ia Voltaire ke ina ʼui ko te ʼu taʼi meʼa ʼaia ʼe mole feala ke mahino kiai te tagata
[Haʼuʼaga ʼo te paki]
Voltaire: From the book Great Men and Famous Women; Lisbon: J.P. Le Bas, Praça da Patriarcal depois do terramoto de 1755. Foto: Museu da Cidade/Lisboa
[Paki ʼo te pasina 4]
Tokolahi ʼe lotolotolua tanatou tui ki te ʼAtua, ʼuhi ko te ʼu mamahi ʼaē neʼe hoko ʼi te matehi ʼo te hahaʼi ʼo he faʼahiga lanu, ohage ko ia ʼaē neʼe hoko ʼi Rwanda
[Haʼuʼaga ʼo te paki]
AFP PHOTO