Ko Sunemi—Neʼe Fakaʼiloga ʼAki Te ʼOfa Pea Mo Te Agamālohi
ʼE TUʼU te kolo ʼo Sunemi ʼi te potu toga ʼo Kalilea, ʼi te potu hahake ʼo te mafa ʼo Siseleele. Neʼe hoko ʼi te kiʼi kolo veliveli ʼaia te ʼu tau maʼuhiga ʼaupito e lua ʼi te hisitolia faka Tohi-Tapu, kae neʼe toe ʼiloa foki te kolo ʼaia heʼe ko te potu ʼaia ʼaē neʼe tutupu ai te ʼu fafine e lua, neʼe nā fakahā he faʼifaʼitaki lelei ʼo te ʼofa agatonu.
ʼI te muli kolo ʼo Sunemi, neʼe tuʼu ai te kiʼi moʼuga ʼaē ʼe lau e ʼihi ko Mole, pea ʼi te tahi faʼahi ʼo te mafa ʼaia, ko kilometa e valu mai ai, neʼe tuʼu ai te Moʼuga ʼo Kilipoa. ʼI te vaha ʼo te ʼu moʼuga ʼaia e lua, neʼe maʼu ai te kele neʼe fakavai lelei pea mo maʼuli lelei—neʼe ko he koga meʼa kele lelei ʼaia ʼi Iselaele katoa.
Ko te koga meʼa kele lelei ʼaia, neʼe tuʼu ʼi te ʼu tafaʼaki ʼo Sunemi, pea neʼe hoko ai te hisitolia ʼaē ʼe matalelei tokotahi ʼo ʼuhiga mo te tama pea mo te taʼahine neʼe nā femanakoʼaki—Ko Te Katiko ʼo Te ʼu Katiko. Ko te katiko ʼaia ʼe talanoa ʼo ʼuhiga mo te taʼahine matalelei ʼo te tuvao ʼaē neʼe ina fili ke ʼohoana mo te tagata tauhi ōvi, kae fakafisi ia ki te meʼa ʼaē neʼe kole age e te Hau ko Salomone, ke liliu ko hona ʼohoana. Neʼe fakaʼaogaʼi e Salomone tona ʼu koloā fuli pea mo tona poto katoa ke manako te taʼahine ia ia. Neʼe ina fai liuliuga tona vikiʼi ʼaenī: “Ko ai te fafine ʼaenī ʼaē ʼe sio ki lalo ohage ko te māfoatā, ʼe matalelei ohage ko te māhina ʼaē kua katoa, ʼe maʼa ohage ko te laʼā ʼaē ʼe gigila?” Pea neʼe ina fakapapau age ʼe ina fakapelepeleʼi anai ia ia ʼaki te ʼu meʼa matalelei fuli pe.—Katiko ʼo Te ʼu Katiko 1:11; 6:10.
Ke feala hana mahino pe koteā te faʼahiga maʼuli ʼi te fale hau, neʼe fakatuʼutuʼu e Salomone ke kau te taʼahine ʼaia ki te ʼu hahaʼi ʼaē ʼe kaugā ʼolo mo ia ki Selusalemi, pea neʼe ʼolo mo nātou te toko 60 tagata solia faiva. (Katiko ʼo Te ʼu Katiko 3:6-11) Neʼe nofo ʼi tona fale hau ʼaē neʼe fakaofoofo ʼaupito. Koia la ʼaē, ʼi te temi ʼaē neʼe sio ai te fineʼaliki ʼo Sepa ki te fale hau ʼaia, “neʼe mole kei ʼi ai he mālohi ia ia.”—1 Hau 10:4, 5.
Kae ko te taʼahine ʼo Sunemi neʼe nofo agatonu ki te talavou ʼaē neʼe tauhi ōvi. Neʼe ina ʼui fēnei: “Ko ia ʼaē ʼe ʼau manako ki ai, ʼe hage ko te fuʼu ʼapo ʼaē ʼe tuʼu ʼi te ʼu fuʼu ʼakau ʼo te vao matuʼa.” (Katiko ʼo Te ʼu Katiko 2:3) Neʼe fiafia ia Salomone ʼi tana ʼu gāueʼaga vite e afe. Kae neʼe feʼauga pe te gāueʼaga vite e tahi ki te taʼahine ʼaia—pea mo te tagata ʼaē neʼe manako ki ai. Neʼe mole feala ke maumauʼi tana manako ki ai.—Katiko ʼo Te ʼu Katiko 8:11, 12.
Neʼe toe nofo foki ʼi Sunemi te tahi fafine matalelei. ʼE mole tou ʼiloʼi he meʼa ʼo ʼuhiga mo te agaaga ʼo tona sino, kae ʼe mahino papau ia neʼe matalelei tona loto. ʼE ʼui mai e te Tohi-Tapu, neʼe ina ‘lolomi ia ia totonu’—ko tona faka ʼuhiga neʼe ina fai te ʼu faiga fakamalotoloto—moʼo foaki tuʼumaʼu ki te polofeta ko Eliseo te meʼa kai pea mo te nofoʼaga.—2 Hau 4:8-13.
ʼE feala hatatou fakakaukauʼi, ʼi tona gaʼegaʼe ʼi te ʼosi ʼo he ʼaho loaloaga, neʼe toe liliu ia Eliseo ʼaki he loto fakafetaʼi, ki te kiʼi kogafale fata ʼaē neʼe teuteuʼi maʼa ia e te fafine ʼaia pea mo tona ʼohoana. Neʼe lagi tau ʼalu ʼo ʼaʼahi tonā ʼapi, he neʼe ina fai tona minisitelio lolotoga taʼu e 60. He koʼe neʼe kole mamahi e te fafine ʼaia kia Eliseo ke nofo ʼi tonā ʼapi ʼi te temi fuli pe ʼaē neʼe fakalaka ai ʼi te koga meʼa ʼaē neʼe nā nonofo ai? Koteʼuhi neʼe ina faka maʼuhigaʼi te gāue ʼa Eliseo. Ko te polofeta ʼaia neʼe agavaivai pea neʼe mole manatu pe kia ia totonu, neʼe hage tana gāue ʼe ko he leʼo ʼo loto maʼa te puleʼaga, ʼo ina fakamanatuʼi ki te ʼu hau, mo te kau pelepitelo pea mo te hahaʼi, tonatou maʼua ʼaē ko te tauhi kia Sehova.
ʼE mahino papau ia ko te fafine Sunemite ʼaia neʼe kau ʼi te hahaʼi ʼaē neʼe manatu ki ai ia Sesu ʼi tana ʼui ʼaē: “Ko ʼaē ʼe ina tali he polofeta ʼi tona ʼuhiga polofeta ʼe ina tali anai te fakapale faka polofeta.” (Mateo 10:41) Neʼe foaki age e Sehova he fakapale makehe ki te fafine ʼaia ʼaē neʼe manavasiʼi ki te ʼAtua. Logope la neʼe paʼa lolotoga ni ʼu taʼu, kae neʼe ina fānauʼi tana tama. Hili kiai ni ʼu taʼu, neʼe ina toe maʼu foki he tokoni fakaʼatua ʼi te temi ʼo te hoge fakamataku ʼaē neʼe hoko ʼi te fenua lolotoga taʼu e fitu. Ko te fakamatala ʼaia ʼe malave ʼaupito ki totatou loto, ʼo ina fakamanatuʼi mai kia tatou ʼe tokaga tatatou Tāmai ʼaē ʼe ʼi selo ki te agalelei ʼaē ʼe tou fai ki tana ʼu kaugana.—2 Hau 4:13-37; 8:1-6; Hepeleo 6:10.
Ko Te ʼu Tau Maʼuhiga e Lua
Logope la ʼe tou fakamanatuʼi ia Sunemi heʼe ko te kolo ʼaē neʼe nonofo ai te ʼu fafine agatonu e toko lua, kae neʼe toe hoko ai foki mo te ʼu tau e lua ʼaē neʼe ina fetogi te hisitolia ʼo Iselaele. Neʼe tuʼu ōvi kiai te koga meʼa tau lelei—ko te sia ʼi te vaha ʼo te ʼu kiʼi moʼuga ʼo Mole pea mo Kilipoa. ʼI te ʼu temi faka Tohi-Tapu, neʼe fakatuʼu tuʼumaʼu e te kau pule solia tonatou nofoʼaga ʼi te potu ʼaē neʼe mahu ai te vai, mo te ʼu kele māʼoluga ʼaē neʼe feala ke nātou fenonoʼi ai, pea mo kapau neʼe feala, pea neʼe nātou nonofo ʼi he ʼu potu neʼe feala ke nātou sio katoa ai ki te telea mālalo, pea mo feʼaluʼaki ai tanatou ʼu kautau mo he ʼu hōsi pea mo te ʼu saliote. Neʼe maʼu ia meʼa fuli ʼaia ʼi Sunemi pea mo Kilipoa.
Lolotoga te temi ʼo te ʼu tuʼi fakamāu, neʼe nonofo ʼi te sia ʼi muʼa ʼo Mole, te kautau neʼe ko te toko 135 000 kau Matianite, mo te kau Amalesite pea mo te tahi ʼu hahaʼi. Neʼe lahi tanatou ʼu kamelo “ohage ko te ʼu fisiʼi ʼone ʼo te matatai.” (Kau Fakamāu 7:12) ʼI te tahi faʼahi ʼo te sia, ʼo ōvi ki te vai keli ʼo Halote ʼi te lalo Moʼuga ʼo Kilipoa, neʼe nonofo ai te kau Iselaelite ʼaē neʼe puleʼi e te tuʼi fakamāu ko Seteone, ʼaē ko tana kau solia e toko 32 000.
Lolotoga te ʼu ʼaho ʼi muʼa atu ʼo te tau, neʼe tahi faiga e te ʼu kautau ke nātou fakavaivai te tahi kautau. Neʼe lagi matataku te kau solia ʼaē neʼe ʼolo lalo ʼi tanatou sio ki te ʼu foʼi kautau ʼaē neʼe nātou vāʼi nātou, mo te ʼu kamelo tau, mo te ʼu saliote pea mo te ʼu hōsi. ʼE mahino papau ia, neʼe ko he meʼa fakamataku te kau Matianite—ʼaē neʼe kua nonofo ai ʼi te temi ʼaē neʼe fakatahitahi ai te kau Iselaelite. ʼI te temi ʼaē neʼe fai age ai e Seteone te fehuʼi ʼaenī: “Ko ai ia koutou ʼe tuʼania pea mo tete?” neʼe mavae ai te vahe lua ʼi te vahe tolu ʼo tana kautau ʼi te koga meʼa ʼaē ʼe fai ai te tau.—Kau Fakamāu 7:1-3.
Neʼe kei toe pe te toko 10 000 ʼi te kau solia Iselaelite neʼe nātou mamata ki te toko 135 000 ʼo tonatou ʼu fili ʼi te sia, pea mole tuai pea neʼe fakasiʼisiʼi e Sehova te hahaʼi ʼo te kau solia Iselaelite ki te toko 300 pe. ʼO mulimuli ki te agamāhani ʼa te kau Iselaelite, neʼe vaevae te foʼi kautau ʼaia ko kūtuga e tolu. ʼI te puipui ʼo te pōʼuli, neʼe nātou mavetevete pea mo nātou nonofo ʼi te ʼu faʼahi e tolu ʼo nātou ʼatakai te nofoʼaga ʼo tonatou ʼu fili. Pea ʼi te fakatotonu ʼa Seteone, ko te toko 300 neʼe nātou foaʼi tanatou ʼu ipu maka ʼaē neʼe fufū ai te afi ʼi loto, pea neʼe nātou hiki te ʼu afi ʼo nātou kalaga fēnei: “Ko te heletā ʼa Sehova pea mo Seteone!” Neʼe nātou pupuhi ai tanatou ʼu fakatagi pupuhi pea mo hoko atu tanatou pupuhi. ʼI te pōʼuli ko te kau solia neʼe nātou punamaʼuli, he neʼe nātou manatu ko te ʼu foʼi kautau e 300 ʼaē neʼe nātou lolotoga ʼohofiʼi nātou. Neʼe fai e Sehova ke nātou fetauʼaki, pea “ko te nofoʼaga katoa neʼe kamata feleleʼaki ʼo nātou kalaga pea mo nātou feholaki.”—Kau Fakamāu 7:15-22; 8:10.
Ko te lua tau neʼe hoko ōvi ki Sunemi ʼi te temi ʼo te Hau ko Saulo. ʼE fakamatala mai e te Tohi-Tapu “ko te kau Filisitini neʼe nātou fetānakiʼaki, ʼo nātou ʼōmai pea mo nātou fakatuʼu tonatou nofoʼaga ʼi Sunemi. Koia neʼe tānaki ai e Saulo ia Iselaele katoa pea neʼe nātou fakatuʼu tonatou nofoʼaga ʼi Kilipoa,” ohage pe ko te meʼa ʼaē neʼe fai e te kautau ʼa Seteone kua hili kiai ni ʼu taʼu ki muʼa atu. Kae neʼe mole tatau ia Saulo mo Seteone, he neʼe mole falala kia Sehova, pea neʼe ina fili ke ʼalu ki te fafine faifakalauʼakau ʼi En-Dor. ʼI tana sio ki te nofoʼaga ʼo te kau Filisitini, “neʼe mataku ia, pea ko tona mafu neʼe kamata tete.” ʼI te tau ʼaē neʼe hoa kiai, neʼe feholaki te kau Iselaelite pea neʼe mole nātou mālo ʼi te tau. Neʼe mate ai ia Saulo pea mo Sonatane.—1 Samuele 28:4-7; 31:1-6.
Koia la ʼaē neʼe fakaʼiloga te hisitolia ʼo Sunemi ʼaki te ʼofa pea mo te agamālohi ʼaē neʼe hoko ai, te falala kia Sehova pea mo te falala ki te kau temonio. ʼI te mafa ʼaia, ko te ʼu fafine e toko lua neʼe nā fakahā tuʼumaʼu te ʼofa pea mo te tali kāiga, pea ko te ʼu pule Iselaelite e lua neʼe nā fakahoko te ʼu tau maʼuhiga. ʼE hā lelei mai ʼaki te ʼu faʼifaʼitaki ʼaia e fā, ʼe maʼuhiga ke tou falala kia Sehova, ia ia ʼaē ʼe ina fakapale tuʼumaʼu ia nātou ʼaē ʼe nātou tauhi kia te ia.
[Paki ʼo te pasina 31]
Ko te kiʼi kolo ʼo Sulame ʼe tuʼu nei ʼi te potu ʼaē neʼe maʼu ai te kolo ʼāfea ʼo Sunemi, pea ko Mole ʼi muli
[Haʼuʼaga ʼo te paki]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.