Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w95 1/7 p. 14-19
  • “Ko Te Iselaele ʼo Te ʼAtua” Pea Mo Te “Toe Hahaʼi Tokolahi”

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • “Ko Te Iselaele ʼo Te ʼAtua” Pea Mo Te “Toe Hahaʼi Tokolahi”
  • Te Tule Leʼo—1995
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • Ko Te “Toe Hahaʼi Tokolahi”
  • “Ko Te Puleʼaga Faka Pelepitelo” Fakatātā
  • Ko Te Kau Matāpule ʼi Iselaele
  • Ko Te Puleʼaga Fakalaumālie
  • Ko Te Fakahoko ʼi Te Lagi
  • ʼE Nātou Nonofo Fakatahi ʼi He “Fenua” Kua Fakafoʼou
    Te Tule Leʼo—1995
  • Ko Te Kau Fakamoʼoni Kilisitiano ʼe Nātou Maʼuʼuli Anai ʼi Selo
    Te Tule Leʼo—1995
  • Ko He Kau Pelepitelō Hau Moʼo Foaki He ʼu Lelei Ki Te Mālamanei
    Te Tule Leʼo—2012
  • Ko Te ʼu Hahaʼi ʼo Te Fenua Pe ʼe Ko Te ʼu Matāpule ʼe Tali Koutou e Te ʼAtua!
    Te Tule Leʼo—1992
Hoko Atu
Te Tule Leʼo—1995
w95 1/7 p. 14-19

“Ko Te Iselaele ʼo Te ʼAtua” Pea Mo Te “Toe Hahaʼi Tokolahi”

“Neʼe ʼau sio, pea koʼeni te toe hahaʼi tokolahi ʼe mole feala tona lau e he tahi.”—Fakahā 7:9.

1-3. (a) Koteā te ʼu ʼamanaki taulekaleka ʼi selo ʼe maʼu e te kau Kilisitiano fakanofo? (b) Neʼe feafeaʼi te faiga ʼa Satana ke ina fakaʼauha te kokelekasio ʼo te ʼuluaki sēkulō? (c) Koteā ʼaē neʼe hoko ʼi te 1919 ʼo hā ʼaki ai ko te ʼu faiga ʼa Satana moʼo ʼulihi te kokelekasio faka Kilisitiano fakanofo neʼe mole hoko?

KO TE fakatuʼu ʼo “te Iselaele ʼo te ʼAtua” ʼi te taʼu 33 ʼo totatou temi, neʼe ko he meʼa lahi ʼi te fakahoko ʼo te ʼu fakatuʼutuʼu ʼa Sehova. (Kalate 6:16) Ko tana kau fakanofo neʼe nātou maʼu te ʼamanaki ʼaē ke nātou maʼuʼuli ko he ʼu laumālie tuputupua pea mo nātou kaugā hau mo Kilisito ʼi te Puleʼaga ʼo te ʼAtua ʼi selo. (1 Kolonito 15:50, 53, 54) ʼI te tuʼulaga ʼaia, ʼe nātou maʼu te gāue māʼoluga ʼo ʼuhiga mo te tāpuhā ʼo te huafa ʼo Sehova pea ʼo ʼuhiga mo te fakavolu ʼo te ʼulu ʼo te Fili lahi, ia Satana te Tevolo. (Senesi 3:15; Loma 16:20) ʼE mole fakapuna’maʼuli te faiga mālohi ʼaē ʼa Satana ke ina fakaʼauha te kokelekasio foʼou ʼaia, ʼaki tana ʼu fakataga pea mo tana faiga ʼaē ke ina fai he ʼu aga fakahehema!—2 Timoteo 2:18; Suta 4; Fakahā 2:10.

2 ʼI te kei maʼuʼuli ʼa te kau ʼapositolo, neʼe mole lava fakahalaʼi e Satana te kokelekasio ke nātou fai te ʼu aga faka ʼaposita. Kae ʼi tanatou kua ʼosi mate, neʼe mafola ʼaupito te ʼapositasia. Pea koia ʼaē, ʼi te manatu ʼa te tagata, ko te kokelekasio maʼa faka Kilisitiano ʼaē neʼe laga e Sesu, neʼe hage kua ʼuli ʼi te temi ʼaē neʼe haga ai ia Satana ʼo fakafio ʼaki te ʼu meʼa faka ʼapositasia, ʼaē ʼe ʼiloa ia ʼaho nei ohage la ko te Keletiate. (2 Tesalonika 2:3-8) Logope la te faʼahi ʼaia, ko te lotu faka Kilisitiano moʼoni neʼe tuʼu pe ia.—Mateo 28:20.

3 ʼI te lea fakatātā ʼa Sesu ʼo ʼuhiga mo te fulumeto pea mo te vao kovi, neʼe ina fakakikite ko te kau Kilisitiano moʼoni ʼe nātou tuputupu fakatahi anai mo te “vao kovi,” ia te kau Kilisitiano loi; pea ko te meʼa ʼaia neʼe hoko. Kae neʼe ina toe ʼui ʼi te lolotoga ʼo te ʼu ʼaho fakamuli, “ko te ʼu foha ʼo te puleʼaga” ʼe toe ʼiloga lelei anai tonatou mavae kehe mai “te vao kovi.” (Mateo 13:36-43) Neʼe toe hoko pe foki mo te meʼa ʼaia. ʼI te taʼu 1919 ko te kau Kilisitiano fakanofo moʼoni neʼe nātou mavae mai tanatou nonofo popūla ʼi Papiloni. ʼAki te mālama fakaʼatua, neʼe ʼiloga lelei ko nātou “te tagata kaugana agatonu mo poto,” pea ʼe nātou faiga ʼaki he lototoʼa ke nātou faka mafola te logo lelei ʼo te Puleʼaga. (Mateo 24:14, 45-47; Fakahā 18:4) Tokolahi ia nātou ʼaia neʼe ko te kau Senitile; kae mai tona ʼuhiga ʼaē neʼe nātou maʼu te tui ʼaē neʼe maʼu e Apalahamo, koia ʼe ʼui ai ʼe nātou faʼufaʼu te ‘hōloga moʼoni ʼo Apalahamo.’ Neʼe nātou kau ki “te Iselaele ʼo te ʼAtua.”—Kalate 3:7, 26-29.

Ko Te “Toe Hahaʼi Tokolahi”

4. Ko ai te kūtuga Kilisitiano ʼaē neʼe hā lelei, tāfito ʼi te taʼu 1930 ki te 1939?

4 ʼUluaki, ko nātou ʼaē neʼe nātou tali te fai faka mafola ʼa te kau Kilisitiano fakanofo ʼaia neʼe nātou toe liliu mo nātou ko te kau Iselaelite fakalaumālie, ko te toe ʼo te toko 144 000, ʼaē ʼe nātou ʼamanaki ke nātou maʼuʼuli ʼi selo. (Fakahā 12:17) Kae, tāfito ʼi te taʼu 1930 ki te 1939, neʼe hā lelei te tahi kūtuga. Neʼe ʼui ko nātou, ko te “tahi ʼu ōvi” ʼo te lea fakatātā ʼo te ʼu lotoʼā. (Soane 10:16) Neʼe ko nātou te kau tisipulo ʼa Kilisito ʼaē ʼe ʼamanaki ke nātou maʼuʼuli ʼo heʼegata ʼi te kele ʼaē kua liliu ko he palatiso. ʼI tona ʼuhiga fakatā neʼe ko nātou te hōloga fakalaumālie ʼo te kau Kilisitiano fakanofo. (Isaia 59:21; 66:22; vakaʼi ia 1 Kolonito 4:15, 16.) Neʼe nātou fakamoʼoni ko te kokelekasio ʼo te kau Kilisitiano fakanofo, ko te tagata kaugana agatonu mo poto, pea ohage ko tonatou ʼu tēhina fakanofo, neʼe nātou ʼofa ʼaupito kia Sehova, neʼe nātou tui ki te sakilifisio ʼo Sesu, neʼe nātou fakavikiviki fakamālohi te ʼAtua, pea neʼe nātou tali lelei ke nātou tau mo ni ʼu mamahi ʼuhi ko te faitotonu.

5. Neʼe feafeaʼi te tuputupu ʼo te mahino lelei ʼaē ʼo ʼuhiga mo te tuʼulaga ʼo te tahi ʼu ōvi?

5 ʼI te kamata neʼe mole faʼa ʼiloʼi lelei te tuʼulaga ʼo te tahi ʼu ōvi ʼaia, kae ʼaki te temi, neʼe hoki nātou mahino lelei ai leva ki te tuʼulaga ʼo te tahi ʼu ōvi ʼaia. ʼI te 1932, neʼe fakaloto mālohiʼi te kau Kilisitiano fakanofo ke nātou uga te tahi ʼu ōvi ki te gāue fai faka mafola—pea tokolahi ʼi te tahi ʼu ōvi ʼaia neʼe kua nātou kau kiai. ʼI te 1934 ko te tahi ʼu ōvi ʼaia neʼe fakaloto mālohiʼi ke nātou papitema ʼi te vai. ʼI te 1935 neʼe ʼiloʼi ai ko nātou te “toe hahaʼi tokolahi” ʼo te Fakahā kapite 7. ʼI te 1938 neʼe fakaafe nātou ke nātou kau ki te ʼAho Fakamanatu ʼo te mate ʼo Sesu Kilisito ka mole nātou kau ki te kai ʼo te pane pea mo te ʼinu ʼo te vino. ʼI te 1951, neʼe ʼiloʼi ai ko ʼihi ʼu tagata ia nātou ʼaia ʼe nātou māhani ki te fai ʼo te gāue, ʼe nātou kau ki te ʼu “tama ʼaliki” ʼaē ʼe fakatatau ko he “nonoʼaga ki te matagi pea ko he tauʼaga ki te afā.” (Pesalemo 45:16; Isaia 32:1, 2) ʼI te 1953, ko te kautahi ʼa te ʼAtua ʼi te kele—ʼaē ʼi te temi ʼaia neʼe faʼufaʼu tāfito e te tahi ʼu ōvi—neʼe faka ʼuhigaʼi nātou ohage ko te uho ʼo te sosiete ʼaē ka tuʼu anai ʼi te mālama foʼou. ʼI te 1985 neʼe mahino ai leva ʼaki te totogi faka sakilifisio ʼo Sesu, ʼe lau ko te tahi ʼu ōvi ʼaia ʼe nātou faitotonu ʼi tonatou ʼuhiga kaumeʼa ʼo te ʼAtua pea ʼaki te ʼamanaki ʼaē ke nātou maʼuʼuli ʼi Halamaketone.

6. Koteā te ʼu fehuʼi ʼaē ʼe malaga ʼo ʼuhiga mo te ʼu tuʼulaga ʼa te kau fakanofo pea mo te tahi ʼu ōvi ia ʼaho nei?

6 ʼI te temi nei, ʼi te koga fakaʼosi ʼo “te ʼu ʼaho fakamuli” ʼaenī, kua hahaʼi ia nātou ʼaē kua mamate ʼe kau ki te toko 144 000 pea kua nātou maʼu tonatou fakapale ʼi selo. (2 Timoteo 3:1; Fakahā 6:9-11; 14:13) Ko te kau Kilisitiano ʼaē ʼe nātou maʼu te ʼamanaki ke nātou maʼuʼuli ʼi te kele, ʼe ko nātou tāfito ʼaia ʼi te temi nei ʼe nātou faka mafola te logo lelei, pea ʼe ko he pilivilesio kia nātou te lagolago ki te ʼu tēhina fakanofo ʼo Kilisito ʼi te gāue ʼaia. (Mateo 25:40) Kae, ko te kau fakanofo ʼaia ʼe nātou faʼufaʼu te tagata kaugana agatonu mo poto ʼaē ʼe ina foaki te meʼa kai fakalaumālie ʼi te ʼu ʼaho fakamuli ʼaenī. Koteā anai te ʼaluʼaga ʼo te tahi ʼu ōvi ʼi te temi ʼaē ka maʼu ai anai e te kau fakanofo fuli tonatou fakapale ʼi selo? Koteā anai te ʼu fakatuʼutuʼu ka fai ʼo ʼuhiga mo te tahi ʼu ōvi? ʼE tou maʼu anai he ʼu tali ki te ʼu fehuʼi ʼaia mo kapau ʼe tou vakaʼi fakanounou te ʼaluʼaga ʼo te Iselaele ʼāfea.

“Ko Te Puleʼaga Faka Pelepitelo” Fakatātā

7, 8. ʼI te fuakava ʼo te Lao, neʼe faka ʼuhiga feafeaʼi te Iselaele ʼāfea ko te puleʼaga ʼo te kau pelepitelo pea mo maʼoniʼoni?

7 ʼI te temi ʼaē neʼe fili ai e Sehova ia Iselaele ko tana puleʼaga makehe, neʼe ina fai te fuakava mo nātou, ʼo ʼui maʼana: “Kapau ʼe koutou fakalogo lelei ki toku leʼo pea kapau ʼe koutou taupau fakalelei taku fuakava, pea ʼe koutou liliu moʼoni anai ko taku koloā makehe ʼi te lotolotoiga ʼo te ʼu hahaʼi fuli, heʼe ko te kele katoa ʼe ʼaʼaku. Pea ko koutou, ʼe koutou liliu anai maʼaku ko te puleʼaga faka pelepitelo pea ko te puleʼaga maʼoniʼoni.” (Ekesote 19:5, 6) Ko Iselaele neʼe ko te hahaʼi makehe ʼa Sehova ʼuhi ko te fuakava ʼo te Lao. Kae ʼe feafeaʼi anai te fakahoko ʼo te fakapapau ʼaē ʼo ʼuhiga mo te puleʼaga faka pelepitelo pea mo te puleʼaga maʼoniʼoni?

8 ʼI te temi ʼaē neʼe agatonu ai ia Iselaele, neʼe fakamoʼoni ki te pule faʼitaliha ʼa Sehova pea mo ina tali ia ia ko tona Hau. (Isaia 33:22) Koia, ko nātou ʼaia neʼe nātou faʼufaʼu te puleʼaga. Kae ohage ko tona fakahā ki muli age, ko te fakapapau ʼo ʼuhiga mo “te puleʼaga” ʼe liliu anai ʼo maʼuhiga age. Tahi ʼaē meʼa, ʼi te temi ʼaē neʼe nātou fakalogo ai ki te Lao ʼa Sehova, neʼe nātou maʼa, he neʼe mole nātou maʼuʼuli fakatahi mo te ʼu puleʼaga ʼaē ʼi ʼonatou ʼu tafaʼaki. Ko nātou neʼe ko te puleʼaga maʼoniʼoni. (Teutalonome 7:5, 6) Ko nātou koa neʼe ko he puleʼaga faka pelepitelo? ʼI Iselaele ko te telepi ʼo Levi neʼe hinoʼi ki te gāue ʼaē ʼi te fale lotu, pea ʼi te telepi ʼaia neʼe ʼi ai te gāue faka pelepitelo faka Levite. ʼI te temi ʼaē neʼe foaki ai te Lao ʼa Moisese, ko te hahaʼi tagata Levite neʼe toʼo moʼo fetogi te ʼu ʼuluaki tamaliki tagata ʼi te ʼu famili fuli ʼaē ʼe mole Levite.a (Ekesote 22:29; Faka au 3:11-16, 40-51) Koia, ko te ʼu famili fuli ʼi Iselaele neʼe fakafofoga ʼi te tauhi ʼi te fale lotu. Ko te taʼi fakafofoga ʼaia neʼe fai e te puleʼaga ʼaē neʼe ina maʼu te gāue faka pelepitelo. Kae, neʼe nātou fakafofoga ia Sehova ʼi muʼa ʼo te ʼu puleʼaga. Ko te matāpule ʼaē neʼe fia tauhi ki te ʼAtua moʼoni, neʼe tonu ke ina fai fakatahi te faʼahi ʼaia mo Iselaele.—2 Fakamatala 6:32, 33; Isaia 60:10.

9. Koteā ʼaē neʼe ina uga ia Sehova ke fakafisi ki te puleʼaga ʼo Iselaele ʼo te potu tokelau ʼo ʼuhiga mo ‘te fai te ʼu gāue faka pelepitelo kia te ia’?

9 ʼI te ʼosi mate ʼaē ʼo Salomone, neʼe vaeluaʼi te hahaʼi ʼa te ʼAtua, ʼo liliu te tahi ia vaega ko te puleʼaga ʼo Iselaele ʼo te potu tokelau ʼaē neʼe takitaki e te Hau ko Selopoame pea ko te tahi ia vaega ko te puleʼaga ʼo Suta ʼi te potu toga ʼaē neʼe takitaki e te Hau ko Lopoame. ʼUhi ko te fale lotu, te tafitoʼaga ʼo te tauhi maʼa, neʼe tuʼu ʼi te telituale ʼo Suta, neʼe fakatuʼu e Selopoame te faʼahiga tauhi neʼe mole tonu ke ina fai, he neʼe ina fai te ʼu fakatātā ʼo te ʼu vitulo mui ʼi tona telituale faka puleʼaga. Pea tahi ʼaē, “neʼe ina kamata fai te fale ʼo te ʼu nofoʼaga māʼoluga pea mo fakanofo te ʼu pelepitelo neʼe ina toʼo ʼi te lotolotoiga ʼo te hahaʼi, ʼaē neʼe mole nātou kau ki te ʼu foha ʼo Levi.” (1 Hau 12:31) Ko te puleʼaga ʼi te potu tokelau neʼe tō ʼosi ki te tauhi hala ʼi te temi ʼaē neʼe fakagafua ai e te Hau ko Akape tona ʼohoana matāpule, ko Sesapele, ke ina fakatuʼu te tauhi ʼa Paale ʼi te fenua. Pea neʼe fai leva e Sehova te fakamāu ki te puleʼaga talagataʼa ʼaia. ʼAki ia Osea, neʼe ina ʼui fēnei: “ ʼE mahino papau ia, ʼe faka gona anai taku hahaʼi, koteʼuhi ʼe mole ʼi ai he ʼatamai mālama. ʼI tau līaki, te ʼatamai mālama ʼaia, ʼe ʼau toe līaki anai mo koe ke ʼaua naʼa ke fai te ʼu gāue faka pelepitelo kia te ʼau.” (Osea 4:6) Ki muli age, neʼe fakaʼauha e te kau Asilia te puleʼaga ʼo Iselaele ʼo te potu tokelau.

10. ʼI te temi ʼaē neʼe agatonu ai te puleʼaga ʼo Suta ʼo te potu toga, neʼe feafeaʼi tana fakafofoga ia Sehova ʼi muʼa ʼo te ʼu puleʼaga?

10 Kae neʼe feafeaʼi ki te puleʼaga ʼo Suta ʼi te potu toga? ʼI te ʼu ʼaho ʼo Esekiasi, neʼe ʼui age e Sehova kia nātou ʼaki ia Isaia: “Ko koutou ko taku kau fakamoʼoni, . . . ko taku kaugana ʼaē neʼe ʼau fili . . . ko te hahaʼi ʼaē neʼe ʼau gaohi maʼa ʼaku, ke nātou fakamatala toku vikiviki.” (Isaia 43:10, 21; 44:21) ʼI te temi ʼaē neʼe agatonu ai, ko te puleʼaga ʼo te potu toga neʼe fakaʼaogaʼi moʼo kalagaʼi te kolōlia ʼo Sehova ki te ʼu puleʼaga pea mo ina taki mai te hahaʼi faitotonu ke nātou atolasio kia ia ʼi tona fale lotu pea ke tauhi kia te ia te kau pelepitelo Levite ʼaē neʼe hinoʼi ki te tuʼulaga ʼaia.

Ko Te Kau Matāpule ʼi Iselaele

11, 12. Koutou fakahā he kau matāpule neʼe ʼōmai ʼo kaugana fakatahi mo Iselaele kia Sehova.

11 ʼO ʼuhiga mo te kau matāpule ʼaē neʼe nātou tali te fakamoʼoni fakafenua ʼaia, ko te fakatuʼutuʼu neʼe fai maʼa nātou ʼi te Lao ʼaē neʼe foaki age kia Moisese—ʼaē neʼe ʼohoana mo te fafine Matianite ko Sipola. Neʼe “ko te hahaʼi tokolahi kehekehe” ʼe mole Iselaelite neʼe mavae mai Esipito mo te kau Iselaele, pea neʼe nātou ʼi te lotolotoiga ʼo te kau Iselaelite ʼi te temi ʼaē neʼe foaki ai te Lao. (Ekesote 2:16-22; 12:38; Faka au 11:4) Ko Laape pea mo tona famili neʼe hāofaki mai Seliko, pea ki muli age neʼe tali nātou ki te kokelekasio faka Sutea. (Sosue 6:23-25) Ki muli age, neʼe fakatokatoka te kau Kapaonite pea mo Iselaele pea neʼe tuku age kia nātou te ʼu gāue ʼo ʼuhiga mo te tapenakulo.—Sosue 9:3-27; vakaʼi ia 1 Hau 8:41-43; Esitele 8:17.

12 Ki muli age, ko te kau matāpule neʼe nātou maʼu te ʼu tuʼulaga māʼoluga. Ko Ulia ko te tagata Hitite, te ʼohoana ʼo Pati-Sepa, neʼe kau ʼi te kau “tagata mālolohi” ʼo Tavite, ohage ko Seleke te tagata Amonite. (1 Fakamatala 11:26, 39, 41; 2 Samuele 11:3, 4) Ko Epeti-Meleke, ko te tagata Etiopea neʼe gāue ʼi te fale ʼaliki pea neʼe feala tana felāveʼi mo te hau. (Selemia 38:7-9) ʼI te ʼosi liliu mai ʼa Iselaele mai tana ʼaunofo ʼi Papiloni, neʼe foaki age te ʼu gāue lalahi ki te kau Netinime ʼaē neʼe mole ko he kau Iselaelite moʼo tokoni ki te kau pelepitelo. (Esitalasi 7:24) Ko tonatou ʼaluʼaga ʼe maʼuhiga kia tatou, he ko te tokolahi ʼi te kau matāpule agatonu ʼaia, peʼe ko te hahaʼi ʼe mole nonofo ʼi tonatou fenua, neʼe faka ʼuhigaʼi nātou ki te toe hahaʼi tokolahi ʼaē ia ʼaho nei.

13, 14. (a) Neʼe koteā te ʼu pilivilesio pea mo te ʼu maʼua ʼaē neʼe tuku ki te kau poloselite ʼi Iselaele? (b) Neʼe faka ʼuhigaʼi feafeaʼi e te kau Iselaelite te kau poloselite agatonu?

13 Ko te ʼu hahaʼi ʼaia neʼe ko te kau poloselite, ko te kau atolasio kua foaki tonatou maʼuli kia Sehova ʼi te Lao ʼa Moisese, pea neʼe fakamavae kehe nātou mai te ʼu puleʼaga ʼaē neʼe mole Iselaele. (Levitike 24:22) Neʼe nātou fai te ʼu sakilifisio, neʼe nātou fakamamaʼo ʼi te tauhi hala, pea neʼe mole nātou fakaʼaogaʼi te toto, ʼo nātou mulimuli ki tona fai ʼaē e te kau Iselaelite. (Levitike 17:10-14; 20:2) Neʼe nātou tokoni ki te laga ʼo te fale lotu ʼo Salomone pea neʼe nātou kau ki te toe fakatuʼu ʼo te tauhi moʼoni ʼi te temi Hau ʼaē ʼo Asa pea mo te Hau ko Esekiasi. (1 Fakamatala 22:2; 2 Fakamatala 15:8-14; 30:25) ʼI te temi ʼaē neʼe fakaʼaogaʼi ai e Petelo te ʼuluaki kalavi ʼo te Puleʼaga ʼi te Penikosite ʼo te taʼu 33 ʼo totatou temi, ko tana ʼu palalau neʼe logoʼi e te kau “Sutea pea mo te kau poloselite [ʼaē mole Sutea].” E lagi ko ʼihi ʼi te toko tolu afe ʼaē neʼe papitemaʼi ʼi te ʼaho ʼaia neʼe ko te kau poloselite. (Gāue 2:10, 41) Ki muli age, ko te tagata Etiopea poloselite neʼe papitemaʼi e Filipe—ʼi muʼa ʼo te fakaʼaogaʼi ʼaē e Petelo ʼo te kalavi fakamuli ʼo te Puleʼaga kia Kolonelio pea mo tona famili. (Mateo 16:19; Gāue 8:26-40; 10:30-48) ʼO ʼiloga lelei ai, ko te kau poloselite neʼe mole faka ʼuhiga nātou ko te kau Senitile.

14 Kae, ko te tuʼulaga ʼo te kau poloselite ʼi Iselaele neʼe mole tatau ia mo te kau Iselaelite ʼo te fenua. Ko te kau poloselite neʼe mole nātou gāue ohage ko he kau pelepitelo, pea ko tonatou ʼu ʼuluaki foha neʼe mole nātou kau ki te gāue faka pelepitelo faka Levitike.b Pea ko te kau poloselite neʼe mole ʼi ai honatou kele ʼi Iselaele. Kae, neʼe fakatotonu ki te kau Iselaelite ke nātou faka ʼuhigaʼi ia nātou ohage ko ni kau poloselite agatonu pea mo toe faka ʼuhiga pe ia nātou ohage ko ni ʼonatou ʼu tēhina.—Levitike 19:33, 34.

Ko Te Puleʼaga Fakalaumālie

15. Koteā te meʼa ʼaē neʼe hoko ʼi te temi ʼaē neʼe mole tali ai e Iselaele ia te Mesia?

15 Neʼe fakatuʼu te Lao moʼo taupau te ʼuhiga maʼa ʼo Iselaele, ke mavae kehe mai te ʼu puleʼaga ʼaē ʼi ʼona tafaʼaki. Kae neʼe toe ʼaoga te Lao ki te tahi fakatuʼutuʼu. Ko te ʼapositolo ko Paulo neʼe ina tohi fēnei: “Ko te Lao kua liliu ko totatou tagata taupau ʼe ina ʼave tatou kia Kilisito, ke tala ko tatou ko te kau faitotonu ʼuhi ko tatatou tui.” (Kalate 3:24) Meʼa fakaʼofaʼofa foki, tokolahi te kau Iselaelite neʼe mole nātou kaku kia Kilisito ʼaki te Lao. (Mateo 23:15; Soane 1:11) Koia neʼe fakafisi ia Sehova ʼAtua ki te puleʼaga ʼaia pea neʼe ina fakatupu “te Iselaele ʼo te ʼAtua.” Pea tahi ʼaē, neʼe ina folahi te fakaafe ki te hahaʼi ʼaē ʼe mole Sutea ke nātou liliu ko te hahaʼi ʼo te Iselaele foʼou ʼaia. (Kalate 3:28; 6:16) ʼE ko te puleʼaga foʼou la ʼaia, ʼaē neʼe fakahoko fakaofoofo pea mo katoa kiai te fakapapau ʼa Sehova ʼaē ia Ekesote 19:5, 6 ʼo ʼuhiga mo te kau pelepitelo faka hau. ʼO feafeaʼi?

16, 17. ʼE faka ʼuhiga feafeaʼi te ʼui ʼaē ko te kau Kilisitiano ʼi te kele ʼe nātou “hau,” pea ʼe nātou “pelepitelo”?

16 Neʼe talanoa ia Petelo ki te manatu ʼaē ʼe tuʼu ia Ekesote 19:6 ʼi tana faitohi ʼaē ki te kau Kilisitiano fakanofo ʼo tona temi: “Ko koutou, ‘ko te hahaʼi kua fili, ko he kau pelepitelo faka hau, ko he puleʼaga maʼoniʼoni, ko he hahaʼi kua tuku ke liliu ko hana meʼa makehe.’ ” (1 Petelo 2:9) Koteā tona faka ʼuhiga? Ko te kau Kilisitiano fakanofo ʼe nātou hau koa ʼi te kele? Kailoa, ko tonatou tuʼulaga hau ʼe hoko ia ʼi he temi ki ʼamuli. (1 Kolonito 4:8) Kae, ʼe nātou “hau” ʼi tona ʼuhiga ʼaē neʼe fili nātou ki te ʼu pilivilesio fakaʼaliʼaliki ʼo ʼuhiga mo te temi ka haʼu. Māʼiape la ʼi te temi nei ʼe ko nātou ko te puleʼaga ʼe fakalogo ki te hau, ko Sesu, ʼaē neʼe hinoʼi e te Tuʼi Lahi, ko Sehova ʼAtua. Neʼe tohi fēnei e Paulo: “Neʼe faka ʼāteaina tatou [e Sehova] mai te pule ʼa te fakapōʼuli pea mo ina hiki ia tatou ki te puleʼaga ʼo te ʼAlo ʼo tona ʼofa.”—Kolose 1:13.

17 Ko te kau Kilisitiano fakanofo ʼe ko he kau pelepitelo koa ʼi te kele? ʼE feala pe ke tou ʼio kiai. ʼI tonatou ʼuhiga kokelekasio, ʼe nātou fai te tuʼulaga faka pelepitelo ʼe mole feala hona fakafihiʼi. Neʼe fakamahinohino e Petelo te faʼahi ʼaia ʼo ina ʼui fēnei: “Mo koutou foki la . . . ʼe lolotoga laga koutou ko te fale fakalaumālie, ki he gāue faka pelepitelo maʼoniʼoni.” (1 Petelo 2:5; 1 Kolonito 3:16) Ia ʼaho nei, ko te toe ʼo te kau Kilisitiano fakanofo “te tagata kaugana agatonu mo poto,” ko te meʼa gāue ʼaia moʼo tufa te meʼa kai fakalaumālie. (Mateo 24:45-47) Ohage ko te meʼa neʼe hoko ʼi te Iselaele ʼāfea, ko te hahaʼi ʼaē ʼe fia tauhi kia Sehova ʼe tonu ke nātou kaugā gāue mo te kau Kilisitiano fakanofo ʼaia.

18. ʼI te kele, koteā te ʼuluaki maʼua ʼo te kokelekasio faka Kilisitiano fakanofo ʼi tonatou ʼuhiga pelepitelo?

18 Pea tahi ʼaē, ko te kau Kilisitiano fakanofo neʼe nātou fetogi te Iselaele ʼāfea, ʼo nātou maʼu te pilivilesio ʼaē ko te fagonogono te māʼoluga ʼo Sehova ʼi te lotolotoiga ʼo te ʼu puleʼaga. ʼE fakahā ʼi te ʼu vaega ki muʼa pea ki muli mai ʼo te kapite, ʼi te higoaʼi ʼaē e Petelo te kau Kilisitiano fakanofo ko te kau pelepitelo faka hau, neʼe manatu ia ki te gāue fai faka mafola. ʼIo, neʼe ina fakatahiʼi te talanoa ʼo te fakapapau ʼa Sehova ʼaē ia Ekesote 19:6 mo Tana ʼu palalau ʼaē kia Iselaele ia Isaia 43:21 ʼi tana ʼui ʼaē: “Ko koutou . . . ‘ko he kau pelepitelo faka hau, . . . ke koutou faka mafola te ʼu kalitate’ ʼo ia ʼaē neʼe ina pāui koutou mai te fakapōʼuli ki tona mālama taulekaleka.” (1 Petelo 2:9) ʼO mulimuli ki te faʼahi ʼaia, neʼe palalau ia Paulo ʼo ʼuhiga mo te kalagaʼi ʼo te ʼu kalitate ʼa Sehova ohage ko he ʼu sakilifisio ʼe fai ʼi te fale lotu. Neʼe ina tohi fēnei: “ ʼAki ia ia [Sesu], tou momoli tuʼumaʼu ki te ʼAtua he sakilifisio fakavikiviki, ko tona faka ʼuhiga ko te fua ʼo te ʼu laugutu ʼaē ʼe nātou kalagaʼi tona huafa ʼi muʼa ʼo te hahaʼi.”—Hepeleo 13:15.

Ko Te Fakahoko ʼi Te Lagi

19. Koteā te fakahoko fakaʼosi ʼo te fakapapau ʼaē ko Iselaele ʼe liliu anai ko he puleʼaga faka pelepitelo?

19 Kae ko te manatu ʼaē ʼe tuʼu ia Ekesote 19:5, 6 ʼe ʼi ai tona tahi fakahoko faka kolōlia ʼe lahi age. ʼI te tohi ʼo Fakahā, ko te ʼapositolo ko Soane ʼe logo ki te ʼu meʼa maʼuli ʼi te lagi ʼe nātou faka ʼuhiga kia nātou te vaega ʼaia ʼi te temi ʼaē ʼe nātou vikiʼi ia Sesu ʼaē kua fakatuʼuake: “Neʼe hukiʼi koe pea ʼaki tou taʼataʼa neʼe ke totogi maʼa te ʼAtua te ʼu hahaʼi mai te ʼu telepi kehekehe, mo te ʼu lea kehekehe, mo te ʼu hahaʼi kehekehe pea mo te ʼu puleʼaga kehekehe. Pea neʼe ke fakaliliu nātou ko he puleʼaga pea mo te ʼu pelepitelo maʼa totatou ʼAtua, pea ʼe nātou pule anai ʼi tonatou ʼuhiga hau ki te kele.” (Fakahā 5:9, 10) Ki muli age ko te gāue faka pelepitelo faka hau ʼe ko te Puleʼaga ʼo te ʼAtua ʼi selo, te Puleʼaga ʼaē neʼe akoʼi mai e Sesu kia tatou ke tou faikole kiai. (Luka 11:2) Ko te toko 144 000 kau Kilisitiano fakanofo fuli ʼaē ʼe nātou lotoʼutaki ʼo nonofo agatonu ʼo aʼu ki te fakaʼosi, ʼe nātou kau anai ki te Puleʼaga ʼaia. (Fakahā 20:4, 6) ʼE ko he fakahoko taulekaleka ia ʼo te fakapapau ʼaē neʼe fai kia Moisese ki muʼa atu!

20. Koteā te tahi fehuʼi ʼe kei toe ke tou tali kiai?

20 Koteā te ʼuhiga ʼo te ʼu meʼa fuli ʼaia ki te ʼaluʼaga ʼo te toe hahaʼi tokolahi pea mo tonatou temi ka haʼu, mokā maʼu leva e te kau fakanofo fuli tonatou tofiʼa taulekaleka? Ko te fehuʼi ʼaia ʼe tou mahino lelei anai kiai ʼi te alatike fakaʼosi.

[Nota ʼi te lalo pasina]

a ʼI te temi ʼaē neʼe kamata ai te gāue faka pelepitelo ʼo Iselaele, neʼe lau te ʼu ʼuluaki foha ʼo te ʼu telepi ʼo Iselaele ʼaē ʼe mole Levite pea mo te ʼu hahaʼi tagata ʼo te telepi ʼo Levi. Neʼe laka te ʼu ʼuluaki foha ʼo te ʼu telepi ʼo Iselaele ʼaē ʼe mole Levite ʼi te toko 273 ʼi te hahaʼi tagata Levite. Koia, neʼe fakatotonu ai e Sehova ke foaki ki te takitokotahi ʼi te toko 273 ʼaia te ʼu sicles e nima ohage ko he totogi ʼo tonatou hahaʼi age ʼaē ʼi te kau Levite.

b Ko te toe hahaʼi kehekehe ʼe mole Iselaelite neʼe nātou ʼi te lotolotoiga ʼo te kau Iselaelite ʼi te temi ʼaē neʼe foaki ai te Lao ʼi te taʼu 1513 ʼi muʼa ʼo totatou temi, kae neʼe mole kau tonatou ʼu ʼuluaki foha ʼi te kau Levite ʼaē neʼe toʼo moʼo fetogi te ʼu ʼuluaki foha ʼo Iselaele. (Vakaʼi te palakalafe 8.) Pea tahi ʼaē, ko te kau Levite ʼaē neʼe toʼo neʼe mole nātou fetogi te ʼu ʼuluaki foha ʼo te ʼu tamaliki tagata ʼaē neʼe mole Iselaelite.

ʼE Feala Koa Hakotou Fakamatala?

◻ ʼAki te temi, neʼe koteā te mahino lelei neʼe maʼu ʼo ʼuhiga mo te tuʼulaga ʼo te tahi ʼu ōvi?

◻ He koʼe neʼe fakafisi ia Sehova ki te puleʼaga ʼo Iselaele ʼi te potu tokelau ke mole ina fai te ʼu gāue faka pelepitelo kia te ia?

◻ ʼI te temi ʼaē neʼe agatonu ai, neʼe koteā te tuʼulaga ʼo Suta ʼi muʼa ʼo te ʼu puleʼaga?

◻ Neʼe koteā te tuʼulaga ʼo te kau poloselite agatonu ʼi Iselaele?

◻ E feafeaʼi te kaugana ʼa te kokelekasio fakanofo ohage ko he puleʼaga faka pelepitelo?

[Paki ʼo te pasina 16]

ʼI tonatou ʼuhiga kau pelepitelo faka hau, ko te kau Kilisitiano fakanofo ʼe nātou tala te kolōlia ʼo Sehova ʼi te kele

[Paki ʼo te pasina 18]

Ko te fakahoko fakaʼosi ʼo Ekesote 19:6 ʼe ko te Puleʼaga

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae