Jeova i Rulum—Tru Long Tiokratik Gavman
“Jeova bambae i king blong olwe.”—OL SAM 146:10.
1, 2. (a) ?From wanem fasin traehad blong man i rulum ol man i foldaon? (b) ?Wanem gavman nomo we i rili karem frut?
I STAT long taem blong Nimrod kasem naoia, ol man oli traem ol defren rod blong rulum sosaeti blong ol man. I gat finis gavman we wan man nomo i rulum, gavman we wan King no Kwin i rulum, gavman we smol grup blong man nomo i rulum, mo ol gavman we ol man nomo oli rul long olgeta bakegen. Jeova i letem olgeta evriwan oli stap. From we God i bigfala stampa blong olgeta paoa, i tru se long wan fasin God i putum ol defren gavman long stret ples blong olgeta. (Rom 13:1) Nating se i olsem, olgeta hadwok blong ol man long gavman i no karem frut. I no gat wan gavman blong man we i wokem wan sosaeti we i stap longtaem, we i no foldaon mo we i folem stret fasin. Plante taem tumas, “man i rulum ol man blong spolem olgeta nomo.”—Eklesiastis 8:9.
2 ?Samting ya i mas mekem yumi sapraes? !No gat! Man we i no stret i no naf blong rulum hem wan. “Man blong graon i no masta long rod blong hem. Man i no naf blong jusum wanem rod i mas wokbaot long hem.” (Jeremaea 10:23) From risen ya, long olgeta histri blong man, i gat wan kaen gavman nomo we i karem gudfala frut. ?Weswan? Tiokratik gavman ananit long Jeova God. Long lanwis Grik blong Baebol, “tiokratik” i minim wan rul [kraʹtos] we i kamaot long God [the·osʹ]. ?Wanem gavman i save mekem i moa gud i bitim gavman blong Jeova hem wan?—Ol Sam 146:10.
3. ?Wanem sam eksampel blong ol tiokratik gavman we oli stap long wol bifo?
3 Tiokratik gavman ya i rul blong smol taem long Iden, kasem taem Adam mo Iv oli go agens long Jeova. (Jenesis 3:1-6, 23) Long taem blong Ebraham, maet wan tiokratik gavman i stap long taon blong Salem, wetem Melkisedek olsem king-pris. (Jenesis 14:18-20; Hibrus 7:1-3) Be, faswan nasnal gavman aninit long Jeova God i bin stanap long drae ples long Sinae long yia 16 handred B.K.T. ?Olsem wanem i bin kamaot? mo ?Olsem wanem tiokratik gavman ya i wok?
Wan Tiokratik Gavman i Bon
4. ?Olsem wanem Jeova i putumap tiokratik nesen ya blong Isrel?
4 Long 1513 B.K.T., Jeova i sevem ol man Isrel we oli stap slef long Ijip mo hem i spolem ol ami blong Fero we oli stap ronem olgeta, long Red Si. Biaen Hem i lidim ol man Isrel oli go long Hil ya Sinae. Taem oli mekem kam blong olgeta long stampa blong hil ya, God i talem long olgeta tru long Moses: “Yufala i luk finis ol samting ya we mi mi mekem long ol man Ijip. Mo yufala i luk fasin ya we mi mi karem yufala olsem we bigfala pijin ya igel i stap karem ol pikinini blong hem long wing blong hem, nao mi tekem yufala i kam long mi long ples ya. Oraet sipos yufala i obei long mi, mo yufala i holemgud promes ya we mi mekem wetem ol bubu blong yufala bifo, bambae yufala i nambawan man blong mi, i winim ol narafala man long wol.” Ol man Isrel oli ansa: “Bambae mifala i mekem olgeta samting we Jeova i talem.” (Eksodas 19:4, 5, 8) Oli bin mekem wan kontrak, mo tiokratik nesen ya blong Isrel i bon.—Dutronome 26:18, 19.
5. ?Olsem wanem yumi save talem se Jeova i rul long Isrel?
5 ?Olsem wanem Jeova i rulum ol man Isrel nating we ol man Isrel oli no save luk hem wetem prapa ae blong olgeta? (Eksodas 33:20) From we Jeova i givim ol loa mo wok blong ol pris long nesen ya. Olgeta we oli obei long ol loa ya mo wosip olsem plan blong God i soemaot, oli mekem wok blong Bigfala Man blong Tiokratik gavman ya, Jeova. Antap long samting ya, hae pris i karem Yurim mo Tumim we Jeova i yusum blong lidim olgeta long taem blong bigfala trabol. Eksodas 28:29, 30) Mo tu, ol olfala man we oli nafgud oli mekem wok long nem blong Jeova long tiokratik gavman ya mo oli mekem loa blong Jeova i wok. Sipos yumi lukluk long store blong sam long ol man ya, bambae yumi kasemsave moa olsem wanem ol man oli mas stap aninit long rul blong God.
Paoa Aninit Long Tiokratik Gavman
6. ?From wanem i hadwok long ol man blong karem paoa long wan tiokratik gavman, mo oli nidim wanem kaen man blong wok olsem?
6 Ol man we oli gat bigfala paoa long Isrel oli karem wan bigfala blesing, be hem i wan strong wok long olgeta blong oli save stap stretgud. Olgeta oli mas keagud blong neva ting se oli impoten moa bitim blong mekem nem blong Jeova i tabu. Tok ya we i kamaot long God se “man i no naf blong jusum wanem rod hem i mas wokbaot long hem” i bin tru long ol man Isrel ya mo sem mak tu long olgeta man long wol. Isrel i kasem gudfala frut nomo taem ol olfala man oli tingbaot se Isrel i wan tiokratik gavman mo oli mas mekem wil blong Jeova, i no wil blong olgeta. Jes biaen we God i stanemap nesen blong Isrel, papa blong woman blong Moses, Jetro, i talemaot klia wanem kaen fasin ol man ya oli mas gat, oli mas, “man we oli gat gudhan, we oli man blong fraetgud long God. Oli mas man we yu save trastem olgeta, we oli no laekem nating doti mane.”—Eksodas 18:21.
7. ?Long wanem rod Moses i wan gudfala eksampel long wan man we i karem paoa aninit long Jeova God?
7 Moses i faswan blong holem bigfala paoa long Isrel. Hem i givim wan gudfala eksampel olsem wan man we i gat paoa i mas mekem insaed long tiokratik plan ya. I tru, wan taem slak fasin blong hem i kamaot. Be, oltaem Moses i dipen long Jeova. Taem sam kwestin i kamaot we oli no stretem yet, hem i lukaot advaes blong Jeova. (Skelem Namba 15:32-36.) ?Olsem wanem Moses i agensem traem ya blong yusum hae ples we hem i gat blong givim ona long hem wan? From we, nating se hem i lidim wan nesen blong plante milyan man, hem i “gat tingting daon bitim olgeta man we oli stap long graon ya.” (Namba 12:3) Hem i no tingbaot blong mekem ol samting we hem i wantem oli kamtru be hem i wari blong givim ona i go long God. (Eksodas 32:7-14) Mo Moses i gat strong bilif. Aposol Pol i tokbaot hem bifo i kam lida blong nesen blong Isrel, i talem se: “Hem i stap gohed olwe nomo, olsem we i stap luk God ya we man i no save luk hem long ae blong hem.” (Hibrus 11:27) I klia se Moses i neva fogetem se Jeova i prapa Man blong Rulum nesen ya. (Ol Sam 90:1, 2) !Hem i wan gudfala eksampel blong yumi tede!
8. ?Jeova i givim wanem loa long Josua, mo from wanem yumi mas tinghevi long samting ya?
8 Taem wok blong lukaot long Isrel i kam hevi tumas long Moses hem wan, Jeova i putum tabu speret blong hem long 70 olfala man blong bambae oli sapotem hem blong jajem nesen ya. (Namba 11:16-25) Sam yia biaen evri taon blong Isrel bambae i gat ol olfala man blong hem. (Skelem Dutronome 19:12; 22:15-18; 25:7-9.) Afta we Moses i ded, Jeova i mekem Josua i lida blong nesen ya. Yumi save tingbaot se wetem blesing ya, Josua i gat plante wok blong mekem. Nating se i olsem, Jeova i talem long hem se i gat wan samting we i neva mas lego long hem: “Buk ya blong loa i no mas livim maot blong yu, mo yu mas ridim wetem voes we i kwaet long dei mo long naet, blong yu lukaotgud blong mekem olgeta samting we oli raetem i stap long hem.” (Josua 1:8) Tingbaot se nating we Josua i stap wok i bitim 40 yia, hem i nidim blong gohed blong ridim loa ya. Yumi nidim tu blong stadi Baebol mo mekem tingting blong yumi i tingbaot bakegen ol loa mo rul blong Jeova—nomata we yumi stap plante yia long trutok no hamas responsabiliti we yumi gat.—Ol Sam 119:111, 112.
9. ?Wanem i hapen long Isrel long taem blong ol jaj?
9 Biaen long taem blong Josua i gat ol jaj we oli rul folfolem olgeta. Sore tumas, long taem ya blong olgeta plante taem ol man Isrel “oli foldaon mo mekem wanem we i nogud long ae blong Jeova.” (Jajes 2:11) Long saed blong taem blong ol jaj ya, Baebol i talem se: “Long taem ya i no gat king long Isrel. Olgeta man wanwan oli folem fasin blong mekem wanem we i stret long tingting blong hem nomo.” (Jajes 21:25) Evriwan i mekem prapa disisen blong hem long saed blong ol fasin mo wosip blong hem, mo histri i soemaot se plante man Isrel oli mekem ol nogud disisen. Oli foldaon long wosip blong ol aedol mo samtaem oli mekem ol samting we oli rabis olgeta. (Jajes 19:25-30) Be, sam long olgeta, oli soemaot klia strong bilif.—Hibrus 11:32-38.
10. ?Olsem wanem gavman long Isrel i jenis bigwan long taem blong Samuel, mo wanem i mekem samting ya i kamaot?
10 Long laef blong laswan jaj, Samuel, Isrel i gotru long wan hadtaem long saed blong gavman. Ol nesen we oli enemi mo we oli stap raon long Isrel, oli gat king antap long olgeta, nao samting ya i pulum tingting blong ol man Isrel blong harem se oli nidim wan king tu. Oli fogetem se oli gat wan King finis, se gavman blong olgeta i wan tiokratik gavman. Jeova i talem long Samuel: “I no yu we oli sakemaot, be oli sakemaot mi blong no moa king long olgeta.” (1 Samuel 8:7) Eksampel blong olgeta i soemaot long yumi olsem wanem i isi blong lusum gudfala tingting blong yumi long saed blong speret mo blong letem wol we i stap raon long yumi i pulum tingting blong yumi.—Skelem 1 Korin 2:14-16.
11. (a) Nating se gavman i jenis finis, ?olsem wanem yumi save talem se Isrel i gohed blong stap olsem wan tiokratik gavman aninit long ol king? (b) ?Wanem loa Jeova i givim long ol king blong ol man Isrel, mo from wanem risen?
11 Be, Jeova i agri long samting ya we ol man Isrel oli askem mo hem i jusum tufala faswan king blong olgeta, Sol mo Deved. Isrel i gohed olsem wan tiokratik gavman, we Jeova i rulum. Blong mekem ol king oli rimemba samting ya, evriwan long olgeta i mas raetem prapa kopi blong Loa blong hem mo ridim evri dei, “blong lanem fasin fraet long Jeova, God blong hem, olsem ya nao bambae hem i holem olgeta tok blong loa ya mo ol rul ya taem hem i stap mekem; blong mekem hat blong hem i no flas i go antap long ol brata blong hem.” (Dutronome 17:19, 20) Yes, Jeova i wantem se olgeta we oli gat paoa long tiokratik gavman blong hem oli no mas leftemap tingting blong olgeta i kam flas, mo ol wok blong olgeta oli mas soemaot se oli stap folem Loa blong hem.
12. ?Wanem gudfala nem we king Deved i bildimap long saed blong fasin blong holemstrong bilif blong hem?
12 King Deved i gat strong bilif long Jeova, mo God i mekem wan promes se bambae hem i papa blong wan laen blong ol king we bambae i stap blong olwe. (2 Samuel 7:16; 1 King 9:5; Ol Sam 89:29) Fasin blong Deved blong obei long Jeova wetem tingting daon i nambawan eksampel blong folem. Hem i talem: ‘Jeova, king blong mifala i glad tumas from we yu yu givim paoa long hem. !Hem i glad we i glad, from we yu yu winim ol enemi blong hem!’ (Ol Sam 21:1) Nating we samtaem Deved i foldaon from slak fasin blong bodi, hem i traehad oltaem blong dipen long paoa blong Jeova, i no long prapa paoa blong hem.
Ol Wok Mo Ol Fasin We Oli No Tiokratik
13, 14. ?Wanem wok we oli agensem tiokratik fasin, ol king we oli kam biaen long Deved oli mekem?
13 I no olgeta lida blong ol man Isrel we oli olsem Moses mo Deved. Plante oli no respektem tiokratik rod, oli letem gyaman wosip i stap long Isrel. Sam long ol lida we oli bilif strong tu, oli mekem wok agens long tiokratik gavman ya samtaem. Store blong Solomon we i kasem bigfala waes mo fulap gudfala samting, i nogud olgeta. (1 King 4:2, 29) Be, hem i no soemaot respek long loa blong Jeova taem hem i maredem plante woman mo i letem wosip blong ol aedol i stap long Isrel. I klia se, rul blong Solomon i hevi tumas long ol man Isrel long ol laswan yia blong rul blong hem.—Dutronome 17:14-17; 1 King 11:1-8; 12:4.
14 Ol man Isrel oli kam askem long boe blong Solomon, Rehoboam blong mekem baden blong olgeta i no hevi. Nao hem i no storeyan long samting ya long kaen fasin,be hem i tok strong agens long ol man blong soemaot paoa blong hem—mo i lusum 10 blong ol 12 laen. (2 Kronikel 10:4-17) Jeroboam nao i faswan king blong kingdom ya blong ten laen we i seraot long ol narafala laen. Blong traem mekem sua se kingdom blong hem i neva joenem bakegen long ol narafala laen blong ol man Isrel, hem i putumap wosip blong pikinini buluk. Samting ya i luk olsem wan gudfala disisen long saed blong politik, be hem i soemaot we i no gat respek nating long tiokratik gavman. (1 King 12:26-30) Biaen, long en blong wan longfala laef we i soemaot strong bilif, King Asa i letem flas tingting i spolem gudfala nem blong hem. Hem i mekem i nogud long profet ya we i kam long hem wetem advaes blong Jeova. (2 Kronikel 16:7-11) Yes, samtaem ol man we oli stap mekem wil blong God longtaem finis, olgeta tu oli nidim advaes.
En Blong Wan Tiokratik Gavman
15. ?Taem Jisas i stap long wol, olsem wanem ol lida blong ol man Jyu oli no soem stret fasin blong karem paoa long tiokratik gavman?
15 Taem Jisas Kraes i stap long wol, Isrel i wan tiokratik gavman yet. Be, sore tumas, plante long ol olfala man we oli gat responsabiliti oli no tinghevi long ol samting blong speret. Oli no wokem fasin tingting daon we Moses i bin soemaot. Jisas i tokbaot doti fasin blong olgeta long saed blong speret taem hem i talem se: “Ol tija blong Loa mo ol Farisi oli gat raet blong talemaot mining blong ol Loa blong Moses. From samting ya, yufala i mas harem olgeta tok blong olgeta, mo yufala i mas mekem olgeta samting we oli talem. Be i nogud yufala i folem fasin blong olgeta, from we olgeta oli no mekem fasin blong olgeta i stret long tok blong olgeta.”—Matyu 23:2, 3.
16. ?Olsem wanem ol lida blong ol man Jyu long faswan handred yia oli soemaot se oli no gat respek long tiokratik gavman?
16 Afta we oli letem Jisas long han blong Ponjes Paelet, ol lida blong ol man Jyu oli soemaot we oli stap longwe long tiokratik fasin blong obei. Paelet i askem kwestin long Jisas mo i faenemaot se hem i wan stret man. Nao paelet i karem Jisas i kam long fored long ol man Jyu, mo i talem se: “!Yufala i luk! !Hemia king blong yufala!” Taem ol man Jyu oli singaot blong askem se Jisas i mas ded, Paelet i askem: “?Yufala i wantem mi mi kilim king blong yufala?” Ol jif pris oli ansa se: “Mifala i no gat king. Sisa nomo i king blong mifala.” (Jon 19:14, 15) !I no Jisas, ‘we i kam long nem blong Jeova’ we oli luk olsem king blong olgeta, be Sisa nomo!—Matyu 21:9.
17. ?From wanem Isrel long saed blong bodi i no moa wan tiokratik nesen?
17 Taem oli sakemaot Jisas, ol man Jyu oli sakemaot tiokratik gavman, from we bambae Jisas i nambawan man blong tiokratik gavman long fyuja. Jisas i boe blong King Deved we bambae i rul blong olwe. (Aesea 9:6, 7; Luk 1:33; 3:23, 31) Olsem nao, ol man Isrel oli no moa nesen we God i jusumaot.—Rom 9:31-33.
Wan Nyufala Tiokratik Gavman
18. ?Wanem nyufala tiokratik gavman i bon long faswan handred yia? Eksplenem.
18 Be taem God i sakemaot ol man Isrel long saed blong bodi, samting ya i no minim en blong tiokratik gavman long wol. Tru long Jisas Kraes, Jeova i stanemap wan nyufala tiokratik gavman. Hem ya Kristin kongregesen we tabu speret i makemaot, we i olsem wan nyufala nesen. (1 Pita 2:9) Aposol Pol i singaotem hem “Isrel blong God,” mo biaen ol memba blong hem oli kamaot “long olgeta laen mo long olgeta lanwis mo “long olgeta kantri mo long olgeta kala.” (Galesia 6:16; Revelesen 5:9, 10) Nating se ol man Isrel blong God oli nyufala memba blong tiokratik gavman we oli stap laef aninit long paoa blong ol gavman blong ol man be, God i rili rulum olgeta. (1 Pita 2:13, 14, 17) I no long taem afta we nyufala tiokratik gavman i bon, ol lida blong ol man Isrel long saed blong bodi oli traem fosem sam disaepol blong no moa obei long wan loa we Jisas i bin givim long olgeta. ?Wanem ansa blong olgeta? “Mifala i mas obei long God, mifala i no save obei long man nomo.” (Ol Wok 5:29) !Hem ya wan tiokratik tingting!
19. ?Olsem wanem oli save kolem Kristin kongregesen blong faswan handred yia wan tiokratik gavman?
19 ?Olsem wanem nao, nyufala tiokratik gavman i wok? Oraet, i gat wan King, Jisas Kraes, we i wok long nem blong Bigfala man ya we i rul long tiokratik gavman ya, Jeova God. (Kolosi 1:13) Nating se yumi no save luk King ya long heven wetem prapa ae blong yumi, rul blong hem i wan trufala gavman long ol man we oli obei long hem, mo ol tok blong hem i lidim laef blong olgeta. Long saed blong olgeta we bambae oli lidim wok long wol ya, oli putumap sam olfala we oli bigman long saed blong speret blong mekem olsem. Long Jerusalem wan grup blong ol man olsem i wok olsem wan hed kampani. Ol elda we oli goraon olsem Pol, Timote mo Taetas, oli mekem wok long nem blong hed kampani. Mo long evri kongregesen i gat wan bodi blong ol olfala man, no ol elda, we oli lukaotgud long hem. (Taetas 1:5) Taem wan strong trabol i kamaot, ol elda oli lukaot advaes long hed kampani no wan man we i wok long nem blong hem, olsem Pol. (Skelem Ol Wok 15:2; 1 Korin 7:1; 8:1; 12:1.) Antap moa, olgeta memba blong kongregesen wanwan i mekem wok blong hem blong leftemap tiokratik gavman. Evriwan long olgeta i mas talemaot long fes blong Jeova olsem wanem oli stap mekem ol stampa tok blong Baebol i wok long laef blong hem.—Rom 14:4, 12.
20. ?Yumi save talem wanem long saed blong tiokratik gavman afta we ol aposol oli ded?
20 Pol i givim woning ya se afta we ol aposol oli ded, apostasia bambae i kamaot, hemia i stret long wanem we i kamaot. (2 Tesalonaeka 2:3) Taem i stap pas nao, namba blong olgeta we oli talem se oli Kristin i kam antap kasem plante milyan mo tu i go kasem plante handred milyan. Oli stanemap ol defren kaen gavman blong lukaot long jyos, olsem wan bodi blong man blong rul we oli gat ol defren posisen insaed long jyos (hierachical), wan man nomo i rul long ol jyos wanwan olsem pris no pasta (presbyterian), mo ol kongregesen wanwan oli rul long prapa jyos blong olgeta (kongregesenal). Be ol fasin mo ol bilif blong olgeta jyos ya oli no soemaot se Jeova i stap rul long olgeta. !Oli no tiokratik gavman!
21, 22. (a) ?Olsem wanem Jeova i putumap bakegen tiokratik gavman long taem blong en blong wol? (b) ?Wanem ol kwestin long saed blong tiokratik gavman we bambae oli gat ansa long nekis haf?
21 Long taem blong en blong wol ya, i taem blong seremaot ol trufala Kristin long ol gyaman Kristin. (Matyu 13:37-43) Samting ya i hapen long 1919, wan yia we i impoten tumas long histri blong tiokratik gavman. Long taem ya, nambawan profet tok blong Aesea 66:8 i kamtru: “?Hu i luk ol samting we i olsem ya finis? ?Bambae wan kantri i save kamaot long wan dei nomo olsem we woman i harem nogud blong bonem pikinini? ?Bambae wan nesen i save bon wantaem? !Ansa blong ol kwestin ya i wan bigfala yes! Long 1919 Kristin kongregesen i stanemap bakegen olsem wan “nesen” we i no joen long ol narafala nesen. !Wan tiokratik “kantri” i bon olsem long wan dei! Taem we en blong wol i stap kam kolosap moa, plan blong nyufala nesen ya i jenis smol blong mekem ol fasin blong olgeta i kam kolosap moa long hemia we i bin stap long faswan handred yia. (Aesea 60:17) Be oltaem hem i wan tiokratik gavman. Oltaem, long fasin blong laef mo long bilif hem i soemaot se hem i stap folem ol loa blong God mo ol stampa tok blong Baebol. Mo oltaem hem i obei long King we i rul finis, Jisas Kraes.—Ol Sam 45:17; 72:1, 2.
22 ?Yu yu stap joen long tiokratik gavman ya? ?Yu yu gat wan wok blong givhan blong lidim ol narafala insaed long hem? Sipos i olsem, ?Yu yu save wanem mining blong mekem wok long tiokratik fasin? ?Yu yu save wanem ol trap blong blokem? Bambae yumi storeyan long tufala laswan kwestin ya long nekis haf we i kam biaen.
[Futnot]
a Fasin blong lego tru wosip mo agensem hem.
?Yu Save Eksplenem?
◻ ?Wanem ya wan tiokratik gavman?
◻ ?Long wanem rod Isrel i wan tiokratik gavman?
◻ ?Wanem rod we Jeova i yusum blong mekem ol king oli tingbaot se Isrel i wan tiokratik gavman?
◻ ?Kristin kongregesen i wan tiokratik gavman long wanem rod, mo hem i wok folem wanem plan?
◻ ?Wanem tiokratik ogenaesesen i stanap long taem blong yumi?
[Tok blong pija long pej 12]
Long fored blong Ponjes Paelet, ol lida blong ol man Jyu oli wantem Sisa bitim king ya we Jeova i putumap hem long tiokratik fasin