Wan Problem Long Saed Blong Bilif
“TINGTING long saed blong sol we i no save ded mo bilif long laef bakegen long ded . . . oli tu defren tingting, mo man i mas jusum wan long tufala.” Ol tok ya we Philippe Menoud i talem, oli soemaotgud problem ya we ol man blong stadi long ol tijing blong skul Protestan mo Katolik, oli fesem. Hemia se wanem i hapen long man taem i ded. Baebol i tokbaot hop blong laef bakegen long ded “long lasdei.” (Jon 6:39, 40, 44, 54) Be Gisbert Greshake, wan man blong mekem dip stadi long ol tijing blong skul, i talem se, hop blong plante man blong bilif i “stanap long tingting ya se sol i no save ded, hem i aot long bodi taem man i ded, mo i gobak long God. Be hop ya se man i save laef bakegen long ded, kolosap i lus, no ating i lus finis.”
From samting ya, wan bigfala problem i kamaot. Bernard Sesboue i eksplenem se: “?Wanem i hapen long dedman, ‘bitwin’ long taem ya we bodi i ded mo i laef bakegen?” I luk olsem se, hemia i wan kwestin we ol man blong stadi long ol tijing blong skul, oli bin agyu long hem, long sam yia we oli jes pas. ?Wanem i stampa blong rao ya? Mo samting we i moa impoten se, ?wanem trufala hop blong ol dedman?
Stampa Blong Problem Ya Mo Olsem Wanem Hem i Kamaot
Ol faswan Kristin oli gat klia tingting long bisnes ya. Tru long Baebol, oli save se ol dedman oli no save wan samting. Hibru haf blong Baebol i talem olsem, i se: “Ol man we oli laef oli save se bambae oli mas ded. Be ol dedman oli no save wan samting nating . . . From we i no gat wok no plan no save no waes long Seol, ples ya we bambae yu yu go long hem.” (Eklesiastis 9:5, 10) Yes, ol faswan Kristin oli bilif se long taem we “Masta i stap,” bambae i gat wan fasin blong laef bakegen long ded. (1 Tesalonaeka 4:13-17, NW) Oli no ting se bambae oli go stap long wan narafala ples taem oli stap wet long laef bakegen. Joseph Ratzinger, we naoia i lukaot long Kongregesen blong Tijing long saed blong Bilif, long Vatikan, i talem se: “Bifo, i no gat wan tijing long Jyos we i sapotem tingting ya se sol i no save ded.”
Be, Nuovo dizionario di teologia, i eksplenem se taem yumi ridim ol samting we ol lida blong jyos oli raetem long taem bifo, olsem Augustine no Ambrose long ol yia 300, “yumi faenem wan nyufala samting we i joen wetem ol tijing blong Baebol—wan tijing blong ol man Gris long saed blong ded i stat blong kamaot, mo hem i defren olgeta long ol tijing blong ol Kristin Jyu.” Nyufala tijing ya i stanap long bilif ya se “sol i no save ded, mo jajmen blong olgeta man wanwan stret afta we oli ded, blong givim pei no panis long olgeta.” Taswe, i gat wan kwestin long saed blong “ples we sol i go wet long hem afta ded,” se: ?Sipos sol i stap laef yet afta we man i ded, hem i go wea, taem hem i stap wet blong laef bakegen long ded long “lasdei”? Hemia wan had kwestin we ol man blong mekem dip stadi long ol tijing blong skul oli traehad blong faenem ansa long hem.
Long ol yia 500 K.T., Pop Gregory 1 i talem se taem ol man oli ded, wantaem nomo, ol sol blong olgeta oli go long ples we oli mas go stap long hem. Long ol yia 1300 K.T., Pop John 22 i bilif se ol dedman bambae oli kasem pei blong olgeta long Dei blong Jajmen. Be Pop Benedict 12 we i kam biaen long hem, i agensem tok ya. Long leta blong pop, Benedictus Deus (1336), hem i talem se “stret afta we man i ded, sol blong hem i kasem bigfala glad long [heven], no i go long [pegatri] blong kam fri long ol sin, no i go lus long [hel]. Nao long en blong wol, hem i joen bakegen wetem bodi blong hem we i girap bakegen.”
Oli rao mo oli agyu long saed ya, be plante handred yia finis, ol skul blong Krisendom oli tijim samting ya, nating se bighaf blong ol Protestan mo Otodoks jyos, oli no bilif long pegatri. Be, wan handred yia finis, plante man blong hae save oli stat blong soemaot se tijing ya, we sol i no save ded, i no stanap long Baebol. Mo frut we i kamaot se, “long taem blong yumi, plante man blong mekem dip stadi long ol tijing blong jyos, oli traem talem se tu defren samting oli joen blong mekem wan man, mo taem hem i ded, tufala samting ya i seraot fulwan.” (The Encyclopedia of Religion) From samting ya, ol man blong eksplenem Baebol oli faenem se i had blong pruvum “ples we sol i go wet long hem afta ded.” ?Baebol i tokbaot samting ya, no hem i givim wan narafala hop?
?Pol i Bilif Long “Ples We Sol i Go Wet Long Hem Afta Ded”?
Buk ya Catechism of the Catholic Church i talem se: “Blong girap wetem Kraes, yumi mas ded wetem Kraes: yumi mas ‘aot long bodi blong go stap wetem Masta.’ [2 Korin 5:8] Taem man i ‘aot,’ we i minim ded, sol i seraot long bodi. [Filipae 1:23] Mo bambae hem i joen bakegen wetem bodi, taem hem i laef bakegen long ded.” Be long ol vas ya, ?aposol Pol i talem se taem man i ded, sol i aot long bodi, ale i wet long “Dei blong Jajmen” blong i joen bakegen wetem bodi?
Long 2 Korin 5:1, Pol i tokbaot ded blong hem mo wan ‘haos long wol ya’ we “bambae i save finis.” ?Hem i stap tingbaot wan bodi we sol we i no save ded i aot long hem? No gat. Pol i bilif se man hem wan i olsem wan sol. I no se man i gat wan sol. (Jenesis 2:7; 1 Korin 15:45) Pol i wan Kristin we tabu speret i makemaot. Taswe hop blong hem, olsem hop blong ol brata blong hem long faswan handred yia, ‘i stap long heven.’ (Kolosi 1:5; Rom 8:14-18) From samting ya, hem i “wantem tumas” blong laef bakegen long heven long stret taem we God i makemaot finis. Nao hem i save laef olsem wan speret man we i no save ded samtaem. (2 Korin 5:2-4) Taem hem i stap tokbaot hop ya, hem i raetem se: “Taem bigfala pupu ya blong lasdei i krae, . . . bodi ya blong yumi we oli blong ded, oli mas jenis. From we taem pupu ya i krae, God bambae i mekem ol dedman oli laef bakegen long ded we bambae oli no moa save ded samtaem. Nao bambae hem i jenisim bodi blong yumi ya tu we yumi stap laef yet.”—1 Korin 15:51, 52.
Long 2 Korin 5:8, Pol i talem se: “Mifala i no fraet, tingting blong mifala i strong. Mo sipos mifala i save aot long bodi blong mifala blong go mekem ples blong mifala wetem Masta blong yumi long heven, bambae mifala i glad moa.” Samfala oli bilif se vas ya i tokbaot wan ples we sol i go long hem blong wet. Mo tu, oli tokbaot promes we Jisas i mekem long ol man blong hem, se bambae hem i go mekem ples blong olgeta i rere, nao bambae ‘hem i tekem olgeta oli go long ples ya.’ ?Be wetaem bambae hop ya i kamtru? Kraes i talem se bambae i kamtru taem hem i ‘kambak bakegen,’ taem hem i stap long fyuja. (Jon 14:1-3) I sem mak, long 2 Korin 5:1-10, Pol i talem se ol Kristin we tabu speret i makemaot, oli gat wan hop, hemia blong kasem laef long heven. Samting ya bambae i hapen, tru long fasin blong laef bakegen long ded long taem ya we bambae Kraes i stap long fyuja, i no tru long sol we i no save ded. (1 Korin 15:23, 42-44) Wan man we i stap eksplenem ol vas, Charles Masson, i talem se “yumi no nid blong folem tingting ya se i gat wan ‘ples we sol i go wet long hem afta ded’ blong kasem save gud long mining blong 2 Korin 5:1-10.”
Long Filipae 1:21, 23, Pol i talem se: “Long tingting blong mi, sipos mi stap laef, hemia bambae mi stap joen long Kraes, mi stap leftemap hem, mo sipos mi ded, hemia bambae i gud moa. Rod blong mi naoia i karem fok, nao mi mi no save wanem rod i stret blong mi jusum. Blong mi nomo, mi wantem tumas blong aot long laef ya blong go stap wetem Kraes. Hemia i winim narawan olgeta.” Long vas ya, ?Pol i tokbaot wan “ples we sol i go wet long hem afta ded”? Sam man oli tingting olsem. Be, Pol i talem se i gat tu rod long fored blong hem. Mo hem i mas jusum wan long tufala—laef no ded. Hem i go moa, i talem namba tri samting we hem i save jusum, se: “Mi wantem tumas blong aot long laef ya blong go stap wetem Kraes.” ?Hem i wantem “aot long laef ya” blong go stap wetem Kraes stret afta we hem i ded? No gat. Olsem yumi luk finis, Pol i bilif se ol tabu Kristin bambae oli laef bakegen long taem we Kraes i stap bakegen long fyuja. From samting ya, i klia se hem i stap tokbaot ol samting we bambae oli hapen long taem ya.
Yumi save luk samting ya long ol tok blong hem long Filipae 3:20, 21 mo 1 Tesalonaeka 4:16. Fasin ya blong “aot long laef ya” long taem we Jisas Kraes i stap bakegen, bambae i mekem se Pol i save kasem pei we God i mekemrere finis long hem. Ol tok we hem i raetem long yangfala Timote i pruvum se hemia nao hop blong hem. Hem i se: “Nao praes blong ol man we oli win, hem i stap wet blong mi go tekem. Praes ya we Masta blong yumi bambae i givim long mi blong ona long mi, hemia we hem i talem se mi mi wan stret man. Masta ya blong yumi, hem i wan stret jaj. Nao long dei ya we hem bambae i jajem olgeta man, hem bambae i givim praes ya long mi. Mo i no long mi nomo. Bambae hem i givim praes olsem long olgeta man we oli laekem hem tumas, nao oli stap wet blong hem bambae i kamtru bakegen.”—2 Timote 4:8.
Laef Bakegen Long Ded—Wan Nambawan Trutok Blong Baebol
Long tingting blong ol faswan Kristin, fasin ya blong laef bakegen long ded bambae i stat taem we Kraes i stap bakegen. Mo nambawan trutok ya blong Baebol i givim paoa long olgeta mo i mekem olgeta oli haremgud. (Matyu 24:3; Jon 5:28, 29; 11:24, 25; 1 Korin 15:19, 20; 1 Tesalonaeka 4:13) Oli stap wet long glad ya we bambae oli kasem long fyuja. Oli sakemaot ol gyaman tijing long saed blong sol we i no save ded.—Ol Wok 20:28-30; 2 Timote 4:3, 4; 2 Pita 2:1-3.
Tru ya, fasin blong laef bakegen long ded i no blong ol Kristin ya nomo we oli gat hop blong go long heven. (1 Pita 1:3-5) Ebraham, Aesak, Jekob mo ol narafala man blong wok blong God long taem bifo, oli bilif se Jeova i gat paoa blong mekem ol dedman oli laef bakegen long wol ya. (Job 14:14, 15; Daniel 12:2; Luk 20:37, 38; Hibrus 11:19, 35) Plante bilyan man long ol taosen yia we oli pas finis, oli no save God bifo we oli ded. Bambae oli gat jans blong laef bakegen long wan paradaes wol. “God bambae i mekem olgeta man oli laef bakegen long ded, ol man we oli stret, wetem ol man we oli no stret.” (Ol Wok 24:15; Luk 23:42, 43) ?Yu yu haremgud tumas long hop ya?
Bitim we yumi bilif se fasin blong safa mo ded bambae oli stap olwe, Jeova i pulum yumi blong tingbaot wan taem we bambae hem i tekemaot ‘laswan enemi ya, ded,’ blong olwe. Nao ol man we oli obei long God, bambae oli laef foreva long wan wol we i jenis i kam Paradaes. (1 Korin 15:26; Jon 3:16; 2 Pita 3:13) !Bambae i gud tumas blong luk olgeta we yumi laekem olgeta tumas, oli laef bakegen long ded! !Mo i gud tumas blong gat wan trufala hop olsem, bitim tingting ya we i no gat pruf, se sol i no save ded—wan tijing we i no stanap long Tok blong God, be i stanap long waes blong ol man Gris! !Sipos yu mekem hop blong yu i stanap long trufala promes blong God, yu tu yu save bilif strong se i no longtaem, “bambae i no moa gat man i ded”!—Revelesen 21:3-5.
[Tok blong pija long pej 31]
Laef bakegen long ded i wan nambawan trutok blong Baebol