¿Achkë ütz nqaʼän taq kʼo jun ma pa rbʼeyal ta nbʼan qkʼë?

1, 2. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ xtbʼanatäj qkʼë?

KʼO JUN qʼij, Jesús xtzjoj jun malkaʼn ixöq chkë rtzeqelbʼëy ri kan kʼïy mul xbʼetzjon rkʼë jun juez. Ri ixöq riʼ nutäj wä rqʼij chrij ri juez rchë pa rbʼeyal tqʼataʼ tzij pa rwiʼ. Ri rtzeqelbʼëy Jesús kan xqʼax chkiwäch achkë xnaʼ ri ixöq riʼ, rma pa kiqʼij qa ryeʼ kan ye kʼïy winäq kʼo ma pa rbʼeyal ta najin nbʼan kikʼë (Luc. 18:1-5). Pa qaqʼij komä, röj chqä nqʼax chqawäch achkë xnaʼ ri ixöq riʼ, rma jontir kʼo ma pa rbʼeyal ta bʼanon qkʼë.

² Ye kʼa ma nqaquʼ ta qa achkë rma ri winäq nkiʼän ya riʼ chqë, rma qataman chë pa qaqʼij komä ri winäq kowan nkitzelaj kiʼ, ma jnan ta rbʼanon kiwäch chqä itzel kinaʼoj nkiʼän kikʼë nkʼaj chik (Ecl. 5:8). Ye kʼa ri rkʼë jbʼaʼ ma nqayoʼej ta, ya riʼ chë jun qachʼalal pa congregación itzel rnaʼoj nuʼän qkʼë. Kantzij na wä chë ryeʼ ma ye achiʼel ta ri winäq ri itzel nkinaʼ che rä rtinamit Jehová. Ye kʼa, rma xa kʼo qa mak chkij, kʼo mul kʼo ma pa rbʼeyal ta nkiʼän qkʼë. ¿Achkë ütz nqaʼän? Ütz nqakʼän qanaʼoj chrij Jesús. Kʼo kʼïy nqatamaj qa chrij ri xuʼän ryä taq ri winäq kan itzel kinaʼoj xkiʼän rkʼë. Si röj nqaköchʼ jontir ri nkiʼän ri winäq ri itzel nkinaʼ chqë, ¿ma xtqaköchʼ ta komä taq ri qachʼalal kʼo jun ma ütz ta nkiʼän chqë? Komä tqaquʼ rij reʼ. ¿Achkë nunaʼ Jehová taq jun qachʼalal o jun chik winäq kʼo jun ma pa rbʼeyal ta nuʼän qkʼë? ¿Nutzʼët pä ryä ri nbʼan chqë?

3. ¿Achkë rma qataman chë Jehová kan nutzʼët pä achkë kinaʼoj nkiʼän nkʼaj chik qkʼë?

³ Jehová kan nutzʼët pä achkë kinaʼoj nkiʼän nkʼaj chik qkʼë. Ryä «kan nqä chwäch chë pa rbʼeyal nbʼan che rä jontir» (Sal. 37:28). Jesús xuʼij chë Dios kan pa rqʼijul «xtuʼän chë kan pa rbʼeyal xtqʼat tzij pa kiwiʼ» ri yeyaʼö rqʼij ryä (Luc. 18:7, 8). Y xa jbʼaʼ chik apü, ryä xtresaj jontir ri nbʼanö chqë chë nqatäj poqän chqä ma xtyaʼ ta chik qʼij chë kʼo jun ma ütz ta xtbʼan chqë (Sal. 72:1, 2).

4. ¿Achkë rbʼanik nqrtoʼ pä Jehová?

⁴ Loman nqayoʼej ri qʼij taq ma xtjeʼ ta chik itzelal, Jehová nukʼüt chqawäch achkë nkʼatzin nqaʼän taq nkʼaj chik kʼo ma pa rbʼeyal ta nkiʼän qkʼë (2 Ped. 3:13). Ryä nukʼüt chqawäch achkë kʼo chë nqaʼän rchë ma nqaʼän ta más nüm che rä ri kʼayewal riʼ. Chqä xtäq pä Rkʼajol chwäch Rwachʼlew rchë röj nqakʼän qanaʼoj chrij. Y, chpan le Biblia yeryaʼon qa jojun naʼoj ri ütz yeqasmajij taq kʼo jun ma ütz ta nbʼan chqë.

TQACHAJIJ QIʼ RCHË MA NQAʼÄN TA JUN RI MA ÜTZ TA

5. ¿Achkë rma nkʼatzin nqachajij qiʼ taq kʼo jun ma pa rbʼeyal ta nbʼan qkʼë?

⁵ Rkʼë jbʼaʼ röj kan poqän rnaʼon qan rma kʼo jun ma pa rbʼeyal ta xbʼan qkʼë (Ecl. 7:7). Job chqä Habacuc kan ke riʼ chqä xkinaʼ (Job 6:2, 3; Hab. 1:1-3). Tapeʼ majun ta rbʼanon ke riʼ nqanaʼ, kʼo chë nqachajij qiʼ rchë ma xtqaʼän ta jun ri ma ütz ta.

6. ¿Achkë nqatamaj qa chrij ri xuʼän Absalón? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁶ Taq nqatzʼët chë jun qachʼalal o jun qamigo najin nutäj poqän pa kiqʼaʼ nkʼaj chik, o kʼo ma pa rbʼeyal ta najin nbʼan qkʼë röj, rkʼë jbʼaʼ kan nqajoʼ nqatzolij rkʼexel chkë ri winäq ri itzel kinaʼoj najin nkiʼän qkʼë. Ye kʼa we xtqaʼän riʼ, rkʼë jbʼaʼ xa más kʼayewal xkeqïl. Tqaquʼ rij ri xuʼän Absalón, jun chkë rkʼajol ri qʼatöy tzij David. Ryä xkatäj ryowal taq xtamaj chë Tamar, ri ranaʼ, xbʼan violar rma Amnón. Rkʼë ri nuʼij chpan Rpixaʼ Moisés, Amnón kʼo wä chë nkamsäx rma ri xuʼän (Lev. 20:17). Tapeʼ Absalón kʼo wä rma xkatäj ryowal, ma pa rqʼaʼ ta ryä kʼo wä nuqʼät tzij pa rwiʼ Amnón chqä nukamsaj (2 Sam. 13:20-23, 28, 29).

7. ¿Achkë xnaʼ ri salmista taq xtzʼët jontir ri ma ütz ta yekiʼän ri itzel taq winäq?

⁷ Taq röj nqatzʼët chë majun ta nbʼan chkë ri winäq ri kʼo ma ütz ta nkiʼän chkë nkʼaj chik, rkʼë jbʼaʼ nqaquʼ we kʼo nkʼatzin wä nqaʼän ri ütz o manä. Taquʼ rij ri xqʼaxaj jun chkë ri xtzʼibʼan ri Salmos. Ryä xtzʼët chë ri itzel taq winäq kan itzel kinaʼoj nkiʼän kikʼë nkʼaj chik, y tapeʼ ke riʼ, kan ütz ye bʼenäq pa kikʼaslemal. Rma riʼ xuʼij ya reʼ: «Kan ke riʼ nkiʼän ri itzel taq winäq. Ryeʼ kan majun ta kwest nuʼän chkiwäch» (Sal. 73:12). Ryä kan itzel xnaʼ ran rma jontir ri itzelal yebʼan chqä xquʼ chë majun nkʼatzin wä nuyaʼ rqʼij Jehová, rma riʼ xuʼij: «Taq ntäj wä nqʼij rchë nqʼax ya riʼ chi nwäch, rïn kan kwest wä nuʼän chi nwäch...» (Sal. 73:14, 16). Chqä xuʼij: «Xa jbʼaʼ ta chik xrajoʼ rchë xinel ta qa chpan ri ütz bʼey; xa jbʼaʼ ta chik xejaljoʼ ta waqän» (Sal. 73:2). Ke riʼ chqä jbʼaʼ xqʼaxaj jun qachʼalal, ri Albertoa rbʼiʼ.

8. ¿Achkë xuʼän jun qachʼalal taq kʼo jun ma pa rbʼeyal ta xbʼan rkʼë?

⁸ Alberto xqʼabʼäx chrij chë xleqʼaj päq rchë congregación tapeʼ ryä ma xuʼän ta riʼ. Rma riʼ xbʼix che rä chë ma xttok ta chik ukʼwäy bʼey, chqä ri qachʼalal ri kitaman wä chrij ri xbʼanatäj ma xkikʼuqbʼaʼ ta chik kikʼuʼx chrij. Ryä nuʼij: «Kan poqän xnaʼ wan, xpë nyowal chqä kan ma nnmaj ta wä ri xbʼanatäj». Rma Alberto kan poqän xnaʼ ran chqä xpë ryowal, 5 jnaʼ xyaʼ qa rtinamit Jehová. Ya reʼ nukʼüt chqawäch achkë rkʼë jbʼaʼ xtbʼanatäj qkʼë we ma nqaqʼät ta ri nqanaʼ taq kʼo jun ma pa rbʼeyal ta nbʼan qkʼë.

TQAKʼAMAʼ QANAʼOJ CHRIJ JESÚS

9. ¿Achkë xbʼan che rä Jesús? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁹ Jesús xkʼüt qa chqawäch achkë nkʼatzin nqaʼän taq nkʼaj chik itzel kinaʼoj nkiʼän qkʼë. Ryä kan ye kʼïy winäq ke riʼ xkiʼän rkʼë. Ye kʼo jojun rchʼalal ma xkinmaj ta chë yë ryä ri Mesías chqä xkiʼij chë xa xuʼän itzel rjolon. Ri kʼamöl taq bʼey judíos xkiqʼabʼaj chrij chë xa kisamaj ri demonios najin nuʼän. Y ri soldados aj Roma xetzeʼen chrij, kowan xkichʼäy chqä xkikamsaj (Mar. 3:21, 22; 14:55; 15:16-20, 35-37). Tapeʼ ke riʼ, Jesús xköchʼ jontir ri xkiʼän che rä y ma xtzolij ta rkʼexel chkë. ¿Achkë nqatamaj qa röj chrij ri xuʼän ryä?

10. ¿Achkë xuʼän Jesús taq kʼo ma pa rbʼeyal ta xbʼan rkʼë? (1 Pedro 2:21-23).

¹⁰ (Taskʼij rwäch 1 Pedro 2:21-23).b Jesús xkʼüt qa chqawäch achkë nkʼatzin nqaʼän taq nkʼaj chik kʼo jun ma ütz ta nkiʼän chqë. Ryä rtaman wä ajän ütz ntzjon y ajän ma ütz ta nuʼän riʼ (Mat. 26:62-64). Tqaquʼ na peʼ rij ya reʼ. Taq ri winäq xkitzʼük tzij chrij, kʼo mul ryä majun ta xuʼij chkë (Mat. 11:19). Y, taq ryä xtzjon kikʼë, ma xeryöqʼ ta nixta xuʼij chë kʼo xtuʼän chkë. Jesús xkowin xqʼät ri xnaʼ rma xyaʼ qa jontir «pa rqʼaʼ ri kan pa rbʼeyal nqʼatö tzij». Ryä rtaman wä chë Jehová najin nutzʼët pä ri najin wä nuqʼaxaj chqä rkʼuqbʼan wä rkʼuʼx chë kan pa rqʼijul xtsöl ri najin wä nbʼan che rä.

11. ¿Achkë rbʼanik nqakʼüt chë nqaqʼät qiʼ rkʼë ri yeqaʼij? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹¹ Röj nqakʼän qanaʼoj chrij Jesús taq nqaqʼät qiʼ rkʼë ri yeqaʼij. We röj ma kan ta achkë xbʼan chqë, rkʼë jbʼaʼ ma kwest ta nuʼän chqawäch nqamestaj. O rkʼë jbʼaʼ nqanaʼ chë más ütz majun nqaʼij ta rchë ma nbʼä ta más pa nüm ri kʼayewal riʼ (Ecl. 3:7; Sant. 1:19, 20). Ye kʼa rkʼë jbʼaʼ kʼo xtkʼatzin xtqaʼij taq xtqatzʼët chë jun winäq kʼo ma pa rbʼeyal ta najin nbʼan rkʼë, o taq xtkʼatzin xtqatoʼ rtinamit Dios (Hech. 6:1, 2). Xa xuʼ ma tqamestaj ta chë, taq xtqaʼän riʼ, nkʼatzin ma nqaqasaj ta kiqʼij nkʼaj chik chqä ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë (1 Ped. 3:15).c

12. ¿Achkë rbʼanik nqayaʼ qa jontir «pa rqʼaʼ ri kan pa rbʼeyal nqʼatö tzij»?

¹² Nqakʼän chqä qanaʼoj chrij Jesús taq nqayaʼ qa jontir «pa rqʼaʼ ri kan pa rbʼeyal nqʼatö tzij». ¿Achkë rbʼanik nqaʼän riʼ? We jun winäq ma yë ta ri ütz nuquʼ chqij o itzel rnaʼoj nuʼän qkʼë, tqayaʼ chwäch qan chë Jehová rtaman achkë qanaʼoj röj chqä achkë najin nqaʼän. Ya riʼ nqrtoʼ rchë nqaköchʼ ri nkiʼän nkʼaj chik chqë, rma qataman chë kʼo jun qʼij Jehová xtsöl ri kʼayewal riʼ. Taq nqayaʼ qa jontir pa rqʼaʼ ryä, röj chanin nqʼax qayowal y ma nqakʼöl ta qa pa qan ri nbʼan chqë. Ye kʼa we röj ma nqʼax ta qayowal chqä xa nqakʼöl qa pa qan ri nbʼan chqë, rkʼë jbʼaʼ kʼo jun ma ütz ta xtqaʼän, ma kiʼ ta chik qakʼuʼx xtqaʼän chqä xa xtqatzʼlaʼ qachbʼilanïk rkʼë Jehová (Sal. 37:8).

13. ¿Achkë xtqtoʼö rchë xtqaköchʼ ri ma ütz ta nkiʼän nkʼaj chik chqë?

¹³ Röj qataman chë ma nqkowin ta nqaʼän kan achiʼel xuʼän Jesús, rma kʼo mul rkʼë jbʼaʼ kʼo xtqaʼij o kʼo xtqaʼän ri ma ütz ta (Sant. 3:2). Chqä, ri nkiʼän nkʼaj chik chqë ri ma pa rbʼeyal ta, kʼo mul ma xtqkowin ta xtqesaj pa qajolon chqä kʼa poqän na xtnaʼ qan taq xkenatäj pä chqë. We ke riʼ najin nbʼanatäj awkʼë rït, ma tamestaj ta chë Jehová rtaman achkë najin naqʼaxaj. Y Jesús, ri kan kʼïy ma pa rbʼeyal ta xbʼan rkʼë, nqʼax chwäch achkë nanaʼ rït (Heb. 4:15, 16). Xqatzʼët yän chë Jehová xtäq pä Rkʼajol chwäch Rwachʼlew rchë röj nqakʼän qanaʼoj chrij taq kʼo ma pa rbʼeyal ta nbʼan qkʼë. Ye kʼa ryä chqä nuksaj Rchʼaʼäl rchë nuyaʼ nkʼaj chik naʼoj chqë. Tqatzʼetaʼ kaʼiʼ naʼoj ri ye kʼo chpan ri wuj Romanos.

«TIYAʼ QʼIJ CHË YË DIOS NBʼANÖ RIʼ»

14. ¿Achkë rbʼanik nqasmajij ri xuʼij Pablo chkë ri cristianos pa naʼäy siglo? (Romanos 12:19).

¹⁴ (Taskʼij rwäch Romanos 12:19). Ri apóstol Pablo xuʼij chkë ri cristianos chë tkiyaʼ qʼij «chë yë Dios» ntzolin rkʼexel chkë ri winäq ri kʼo ma pa rbʼeyal ta nkiʼän kikʼë. Röj chqä ütz nqaʼän riʼ y nqayaʼ qʼij chë yë Jehová nqʼatö tzij pa kiwiʼ ri winäq ri kʼo ma ütz ta nkiʼän chqë, rma qataman chë ryä kan pa rqʼijul xtuʼän riʼ. Kan ya riʼ xuʼän Juan taq jun qachʼalal kʼo jun ma ütz ta xuʼän che rä. Ryä xuʼij: «Xkʼatzin xinqʼät wiʼ rchë ma xinbʼän ta jun ri ma ütz ta. Romanos 12:19 xirtoʼ rchë xinqʼät nyowal chqä rchë xinkʼuqbʼaʼ nkʼuʼx chrij Jehová».

15. ¿Achkë rma más ütz nqayaʼ qa jontir pa rqʼaʼ Jehová?

¹⁵ Ri más ütz ya riʼ nqayaʼ qa jontir pa rqʼaʼ Jehová. We xtqaʼän riʼ, ma xtchʼpü ta chik qakʼuʼx chqä ma kowan ta xtqaquʼ achkë rbʼanik xtqasöl ri kʼayewal qlon. Jehová nrajoʼ nqrtoʼ pä. Ryä achiʼel ta nuʼij chqë: «Tayaʼ qa ya riʼ chwä rïn; rïn xkichojmin rchë». Jehová nuʼij chë yë ryä xtchojmin ri najin nbʼan chqë, y taq ryä xtuʼän riʼ, kan más ütz xtuʼän che rä chqawäch röj. We nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ri nuʼij ryä chqë, ya riʼ xtqrtoʼ rchë xtqʼax qayowal che rä jun winäq ri kʼo jun ma ütz ta xuʼän chqë. Ya riʼ xtoʼö rchë Juan, ri qachʼalal ri xqatzjoj qa chpan ri jun qa peraj. Ryä nuʼij: «We rïn nyaʼ qa pa rqʼaʼ Jehová jontir ri xbʼanatäj, ntaman chë ryä más ütz rbʼanik xtsöl ri kʼayewal riʼ chi nwäch rïn».

«TABʼANAʼ RI ÜTZ RCHË YACHʼAKON CHRIJ RI ITZELAL»

16, 17. ¿Achkë rbʼanik nqrtoʼ ri nqchʼö rkʼë Jehová? (Romanos 12:21).

¹⁶ (Taskʼij rwäch Romanos 12:21). Pablo xuʼij: «Tabʼanaʼ ri ütz rchë yachʼakon chrij ri itzelal». Chpan ri Sermón del Monte, Jesús xuʼij: «Keʼiwajoʼ ri ikʼulel y kixchʼö rkʼë Dios pa kiwiʼ ri nkiyaʼ kʼayewal pan iwiʼ» (Mat. 5:44). Y kan ya riʼ xuʼän ryä. Rkʼë jbʼaʼ röj kʼo mul nqaquʼ rij ri poqonal xqʼaxaj Jesús taq ri soldados aj Roma xkibʼajij chwäch cheʼ. Ri soldados riʼ xkiqasaj rqʼij chqä kan itzel kinaʼoj xkiʼän rkʼë. Kantzij na wä chë Jesús kan kowan xtäj poqän. Ri xbʼan rkʼë ryä kan ma pa rbʼeyal ta.

¹⁷ Ye kʼa Jesús xköchʼ jontir ri xbʼan che rä. Pa rkʼexel xuʼij che rä Jehová chë ttzolij rkʼexel chkë ri soldados aj Roma, ryä xuʼij che rä: «Tat, takyuʼ kimak, rma ma kitaman ta achkë najin nkiʼän» (Luc. 23:34). Taq röj nqchʼö rkʼë Jehová pa kiwiʼ ri winäq ri ma ütz ta kinaʼoj nkiʼän qkʼë, ya riʼ nqrtoʼ rchë nqajäl ri nqaquʼ chkij, rchë nqʼax qayowal chkë chqä rchë ma nqakʼöl ta qa pa qan ri nkiʼän chqë.

18. ¿Achkë rbʼanik xertoʼ Alberto chqä Juan ri xechʼö rkʼë Jehová?

¹⁸ Ri xtoʼö kichë ri kaʼiʼ qachʼalal ri xeqatzjoj qa chpan re tjonïk reʼ, ya riʼ xechʼö rkʼë Dios. Alberto nuʼij: «Xichʼö rkʼë Jehová pa kiwiʼ ri qachʼalal ri xkiquʼ ri ma ütz ta chwij. Kan kʼïy mul xinbʼij che rä Jehová chë kirtoʼ pä rchë nmestaj ri xbʼanatäj». ¡Kan ütz chë Alberto najin nuyaʼ chik jmul rqʼij Jehová! Juan nuʼij: «Kan kʼïy mul xichʼö rkʼë Jehová pa rwiʼ ri qachʼalal ri xisokö. Rma xinbʼän riʼ, rïn xinjäl ri xinquʼ chrij ryä, ma itzel ta xitzjon chrij chqä ma kan ta xinquʼ chik rij ri kʼayewal riʼ».

19. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän? (1 Pedro 3:8, 9).

¹⁹ Röj ma qataman ta achkë xtbʼan chqë chqawäch apü. Ye kʼa, tapeʼ xa bʼa achkë na xtqaqʼaxaj, majun bʼëy tqayaʼ ta qa nqaʼij che rä Jehová chë tqrtoʼ pä. Tqakʼamaʼ qanaʼoj chrij Jesús taq kʼo ma pa rbʼeyal ta nbʼan qkʼë chqä keqasmajij ri naʼoj ye kʼo chpan le Biblia. We xtqaʼän riʼ, tqayaʼ chwäch qan chë Jehová xtyaʼ utzil pa qawiʼ (taskʼij rwäch 1 Pedro 3:8, 9).