¿Achkë rbʼanik nqayaʼ ütz taq naʼoj chkë nkʼaj chik?

1. ¿Achkë nkʼatzin yeyaʼö kinaʼoj nkʼaj chik, y achkë rma?

YE KʼO jojun winäq ma kwest ta nuʼän chkiwäch nkiyaʼ kinaʼoj nkʼaj chik, ye kʼa nkʼaj chik ma ütz ta nkinaʼ nkiʼän riʼ chqä kwest nuʼän chkiwäch. Xa bʼa achkë na nuʼän chqawäch röj, jontir kʼo mul nkʼatzin nqayaʼ kinaʼoj nkʼaj chik. ¿Achkë rma? Rma Jesús xuʼij chë ri kantzij taq rtzeqelbʼëy kan xtkajoʼ kiʼ (Juan 13:35). Y jun rbʼanik nqakʼüt chë yeqajoʼ qachʼalal, ya riʼ taq nqayaʼ kinaʼoj taq nkʼatzin chkë. Rchʼalal Dios nuʼij chë, rma jun ütz naʼoj, jun winäq nkowin ntok awamigo (Prov. 27:9).

2. ¿Achkë kʼo chë nkitamaj nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey, y achkë rma? (Tatzʼetaʼ chqä ri recuadro «¿Achkë rbʼanik nayaʼ rnaʼoj jun qachʼalal chpan ri moloj ri nbʼan chukojöl qʼij?»).

² Ri ukʼwäy taq bʼey ya riʼ ri más nkʼatzin nkitamaj achkë rbʼanik yekiyaʼ ütz taq naʼoj, rma Jehová y Jesús pa kiqʼaʼ ryeʼ kiyaʼon wä qa rchë yekichajij qachʼalal pa congregación (1 Ped. 5:2, 3). ¿Achkë rbʼanik nkiʼän ri samaj riʼ? Jun rbʼanik nkiʼän riʼ, ya riʼ taq nkiyaʼ tzijonem ri kesan pä chpan le Biblia. Jun chik rbʼanik ya riʼ taq nkiyaʼ kinaʼoj qachʼalal chkijujnal, yajün ri yekanaj qa. ¿Achkë ütz nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey —y röj chqä— rchë nqayaʼ jun ütz naʼoj taq nkʼatzin?

3. a) ¿Achkë ütz nqaʼän rchë nqatamaj yeqayaʼ ütz taq naʼoj? (Isaías 9:6; Tatzʼetaʼ chqä ri recuadro «Tqakʼamaʼ qanaʼoj chrij Jesús taq nqayaʼ rnaʼoj jun chik»). b) ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

³ Kʼo kʼïy nqatamaj qa chrij rbʼanik yeqayaʼ ütz taq naʼoj si nqatzuʼ achkë xkiʼän jojun winäq ri yertzjoj le Biblia. Ri más ütz xyaʼö kinaʼoj nkʼaj chik, ya riʼ Jesús, ri nbʼix che rä chpan le Biblia «Utziläj Ajyaʼöy Naʼoj» (taskʼij Isaías 9:6). Chpan re tjonïk reʼ, xtqatzʼët achkë ütz nqaʼän taq nkʼaj chik nkikʼutuj kinaʼoj chqë y achkë ütz nqaʼän taq nkʼatzin nqayaʼ kinaʼoj nkʼaj chik tapeʼ ma nkikʼutuj ta chqë. Chqä xtqatzʼët achkë rma kan kʼo rqʼij nqatzʼët na ajän ütz nqayaʼ jun naʼoj y achkë rbʼanik nqaʼän riʼ.

TAQ NKʼAJ CHIK NKIKʼUTUJ KINAʼOJ CHQË

4, 5. ¿Achkë ütz nqaquʼ rij taq jun qachʼalal nukʼutuj rnaʼoj chqë? Tayaʼ jun ejemplo.

⁴ ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän naʼäy taq jun qachʼalal nukʼutuj rnaʼoj chqë? Rkʼë jbʼaʼ kan jaʼäl nqanaʼ chë ryä nukʼutuj rnaʼoj chqë y chanin nqajoʼ nqayaʼ jun naʼoj che rä. Ye kʼa más ütz si röj nqaquʼ rij ya reʼ: «¿Ntaman rïn chrij ri najin nukʼutuj ryä chwä, rchë ke riʼ yikowin nyaʼ jun ütz naʼoj che rä?». Kʼo mul, ri más ütz nqaʼän ya riʼ nqatoʼ ri qachʼalal riʼ rchë nukʼutuj rnaʼoj che rä jun chik ri rtaman más chrij ri nrajoʼ nutamaj ryä.

⁵ Tqaquʼ rij ya reʼ. Tqabʼanaʼ che rä chë kʼo jun qamigo xrïl jun itzel yabʼil. Kʼo jun qʼij nuʼij chqë chë xkanuj achkë tratamientos ye kʼo y nukʼutuj chqë achkë tratamiento más ütz nqatzʼët röj. Rkʼë jbʼaʼ röj qataman achkë ta xtqaʼän xa ta yoj kʼo pa rkʼexel ryä, ye kʼa si ma yoj doctores ta o ma qataman ta jontir chrij rbʼanik nknäx ri yabʼil riʼ, ri más ütz nqaʼän ya riʼ nqatoʼ qamigo rchë nrïl jun winäq ri rtaman chrij riʼ.

6. ¿Achkë rma kʼo mul nkʼatzin nqayoʼej na rchë nqayaʼ jun naʼoj?

⁶ Kʼo mul, rkʼë jbʼaʼ röj nqaquʼ chë qataman chrij ri najin nkʼutüx chqë chqä chë nqkowin nqayaʼ jun naʼoj. Tapeʼ ke riʼ, rkʼë jbʼaʼ más ütz nqayoʼej na jbʼaʼ rchë nqaʼij achkë nqaquʼ. ¿Achkë rma? Rma achiʼel nuʼij Proverbios 15:28, «ri winäq ri jïk rkʼaslemal nuquʼ na ri yeruʼij». Rma riʼ, tapeʼ nqaquʼ chë qataman achkë naʼoj ütz nqayaʼ, más ütz tqajamaʼ qawäch rchë nqakanuj más naʼoj chrij riʼ, rchë nqchʼö rkʼë Jehová chqä rchë nqaquʼ rij ri nqatamaj qa. We xtqaʼän riʼ, rkʼë jbʼaʼ ri naʼoj xtqayaʼ kan rkʼwan riʼ rkʼë rbʼanik nchʼobʼon Jehová. Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë ri profeta Natán.

7. ¿Achkë nqatamaj qa chrij ri profeta Natán?

⁷ Taq ri qʼatöy tzij David xuʼij che rä Natán chë nrajoʼ nuʼän jun templo che rä Jehová, Natán kan chanin xuʼij che rä chë kan ütz ri rchʼobʼon nuʼän. Ye kʼa Jehová ma nrajoʼ ta wä chë yë David nbʼanö ri templo riʼ. Ri xkʼatzin xuʼän ta Natán, ya riʼ xkʼulbʼej ta naʼäy Jehová (1 Crón. 17:1-4). Ri xbʼanatäj rkʼë re profeta reʼ nukʼüt chqawäch chë, taq nkʼaj chik nkikʼutuj kinaʼoj chqë, ütz chë röj ma chanin ta nqtzjon apü (Sant. 1:19).

8. ¿Achkë chik jun rma nkʼatzin nqachajij qiʼ taq nqayaʼ jun naʼoj?

⁸ ¿Achkë jun chik rma nkʼatzin nqachajij qiʼ taq nqayaʼ rnaʼoj jun chik? Rma, si ryä nrïl kʼayewal rma xuʼän ri xqaʼij che rä, rkʼë jbʼaʼ xa röj chqä xtq·ok ajmak. Rma riʼ kan tqaquʼ na si ütz o ma ütz ta nqayaʼ rnaʼoj jun chik.

TAQ NKʼATZIN NQAYAʼ KINAʼOJ NKʼAJ CHIK TAPEʼ MA NKIKʼUTUJ TA CHQË

9. Taq nkʼatzin nkiyaʼ rnaʼoj jun qachʼalal, ¿achkë nkʼatzin nkitzʼët na naʼäy ri ukʼwäy taq bʼey? (Gálatas 6:1).

⁹ Kʼo mul, ri ukʼwäy taq bʼey nkʼatzin nkiyaʼ rnaʼoj jun qachʼalal ri xuʼän «jun ri ma ütz ta», achiʼel nuʼij Gálatas 6:1 (taskʼij). Jun nota de estudio rchë re versículo reʼ nuʼij chë aweʼ najin ntzjon chrij jun winäq «ri ma ütz ta bʼey rkʼwan, ye kʼa rkʼë jbʼaʼ majanä tuʼän jun nüm mak». Ri nkajoʼ ri ukʼwäy taq bʼey, ya riʼ nkitoʼ qachʼalal riʼ rchë ma ntel ta qa chpan ri bʼey ri nqrkʼwaj chpan ri kʼaslemal (Sant. 5:19, 20). Ye kʼa ri nkʼatzin nkiʼän naʼäy, ya riʼ nkitzʼët na we ri qachʼalal riʼ kantzij kʼo jun ma ütz ta xuʼän, o si ri xuʼän ma xqʼäj ta jun pixaʼ chpan le Biblia. Ri ukʼwäy taq bʼey nkʼatzin nkiʼän riʼ rma Jehová ryaʼon qʼij chqë rchë chqajujnal nqaksaj qaconciencia rchë nqachaʼ achkë nqajoʼ nqaʼän (Rom. 14:1-4). Ye kʼa, si ryeʼ nkitzʼët chë ri qachʼalal riʼ kantzij kʼo jun ma ütz ta xuʼän, ¿achkë rbʼanik nkʼatzin nkiyaʼ rnaʼoj?

10-12. ¿Achkë kʼo chë nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey taq nkʼatzin nkiyaʼ rnaʼoj jun qachʼalal ri ma rkʼutun ta rtoʼik chkë? Tayaʼ jun ejemplo (keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁰ Ri ukʼwäy taq bʼey ma chaq bʼaʼ ta nuʼän chkiwäch nkiyaʼ rnaʼoj jun qachʼalal ri ma rkʼutun ta rtoʼik chkë. ¿Achkë rma? Rma ri apóstol Pablo xuʼij chë jun winäq rkʼë jbʼaʼ ma nunaʼ ta nuʼän jun ri ma ütz ta, rma riʼ ma nunaʼ ta chë nkʼatzin nyaʼöx rnaʼoj. Rma riʼ, taq ri ukʼwäy taq bʼey xtkiyaʼ rnaʼoj, ryeʼ kʼo jojun nkʼatzin nkiʼän naʼäy, rchë ke riʼ ri qachʼalal riʼ ma kwest ta xtuʼän chwäch xtkʼän ri naʼoj xtkiyaʼ che rä.

¹¹ Qchʼobʼon chrij ya reʼ. Taq jun winäq ri nbʼanö tkoʼn kʼo jun nrajoʼ nutïk chwäch jun ilew ri kowan kuw, ryä naʼäy nuchʼïk rwäch ri ilew rchë bʼyuʼl nkanaj qa, rchë ke riʼ xtbʼos ri ijaʼtz y xtkʼïy pä. Chrij riʼ, nutïk ri ijaʼtz y pa rkʼisbʼäl nuyiʼaj. Ke riʼ chqä nkʼatzin nuʼän jun ukʼwäy bʼey ri nrajoʼ nuyaʼ rnaʼoj jun qachʼalal ri ma rkʼutun ta rtoʼik che rä. Ryä nkʼatzin achiʼel ta nuchʼïk rwäch ri ilew chqä nuʼän apü rbʼanik. Si ri ukʼwäy bʼey tamatäl rwäch chë kan ütz rnaʼoj, rkʼë jbʼaʼ ri qachʼalal riʼ ma kwest ta xtuʼän chwäch xtkʼän ri naʼoj xtyaʼöx che rä. Chrij riʼ, taq ri ukʼwäy bʼey nutzʼët chë ütz ntzjon rkʼë ri qachʼalal riʼ, ryä ütz nuʼij che rä chë, rma kowan nrajoʼ y rma nrajoʼ nutoʼ, kʼo jun ri achoq chrij nrajoʼ ntzjon rkʼë.

¹² Taq najin chik yetzjon, ri ukʼwäy bʼey nkowin na achiʼel ta nuʼän na más rbʼanik ri ilew, y nuʼän riʼ taq nuʼij che rä chë jontir xa nqsach chqä chë jantäq nkʼatzin nyaʼöx qanaʼoj (Rom. 3:23). Chrij riʼ, xtkʼüt chwäch chpan le Biblia achkë riʼ ri ma ütz ta xuʼän. Ye kʼa taq xtuʼän riʼ, kan ütz rnaʼoj xtuʼän rkʼë chqä ma xtqasaj ta rqʼij. Taq ri qachʼalal xtqʼax chwäch chë ma ütz ta ri xuʼän, ri ukʼwäy bʼey achiʼel ta xttïk ri ijaʼtz, ntel chë tzij, xtuʼij che rä achkë nkʼatzin nuʼän rchë ma nuʼän ta chik ri ma ütz ta xuʼän. Y pa rkʼisbʼäl, achiʼel ta xtyiʼaj ri ijaʼtz, ntel chë tzij, xtuʼij che rä achkë ütz najin nuʼän chqä xtchʼö rkʼë Jehová pa rwiʼ (Sant. 5:15).

13. ¿Achkë ütz nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey rchë nkitzʼët si ri qachʼalal xqʼax chwäch ri naʼoj xkiyaʼ che rä?

¹³ Kʼo mul, rkʼë jbʼaʼ jun ukʼwäy bʼey kʼo jun nuʼij che rä jun qachʼalal y ryä xa jun chik nqʼax chwäch. ¿Achkë ütz nkiʼän ri ukʼwäy taq bʼey rchë ma nbʼanatäj ta ya riʼ? Ryeʼ ütz nkikanuj rbʼanik rchë nkiʼän kʼutunïk che rä rchë nkitzʼët we ri qachʼalal xqʼax chwäch ri naʼoj xyaʼöx che rä chqä chë rtaman achkë rbʼanik nusmajij (Ecl. 12:11).

¿AJÄN ÜTZ NQAYAʼ JUN NAʼOJ Y ACHKË RBʼANIK NQAʼÄN RIʼ?

14. ¿Achkë rma ma ütz ta nqayaʼ rnaʼoj jun chik taq kʼo qayowal?

¹⁴ Rma jontir röj xa kʼo qa mak chqij, kʼo mul kʼo xtqaʼän o kʼo xtqaʼij ri ma xtqä ta chkiwäch nkʼaj chik (Col. 3:13). Le Biblia nuʼij chë kʼo mul rkʼë jbʼaʼ kan xtpë qayowal chqawäch (Efes. 4:26). Ye kʼa nkʼatzin nqaqʼät qiʼ rchë ma nqayaʼ ta rnaʼoj jun chik taq katajnäq qayowal. ¿Achkë rma? «Rma taq jun winäq katajnäq ryowal, ma nuʼän ta ri nqä chwäch Dios» (Sant. 1:20). Si röj nqayaʼ rnaʼoj jun chik taq katajnäq qayowal, rkʼë jbʼaʼ ma pa rbʼeyal ta xtqtzjon rkʼë. Reʼ ma ntel ta chë tzij chë ma ütz ta nqaʼij che rä ri winäq ri xqsokö achkë nqanaʼ. Ye kʼa más ütz nqaʼän riʼ taq qʼaxnäq chik qayowal. Tqatzʼetaʼ achkë nqatamaj qa chrij Elihú, ri xyaʼ ütz taq naʼoj che rä Job.

15. ¿Achkë nqatamaj qa chrij ri xuʼän Elihú? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁵ Elihú kan kʼïy qʼij xkʼoxaj achkë rbʼanik xtoʼ riʼ Job pa kiqʼaʼ ramigos. Tapeʼ ryä xjyowaj rwäch Job, xpë chqä ryowal che rä rma kʼo xuʼij chrij Jehová ri ma kantzij ta. Tapeʼ ke riʼ, Elihú ma xikʼo ta rkʼuʼx xyoʼej na kʼa taq xyaʼöx qʼij che rä rchë ntzjon. Ryä xyaʼ rnaʼoj Job, ye kʼa kan ütz rnaʼoj xuʼän rkʼë taq xuʼän riʼ chqä ma xqasaj ta rqʼij (Job 32:2; 33:1-7). Ri xuʼän ryä nukʼüt qa jun naʼoj chqawäch röj ri kan kʼo rqʼij. Röj chqä nkʼatzin nqatzʼët na ajän ütz nqayaʼ jun naʼoj y achkë rbʼanik nqaʼän riʼ, chqä chë taq nqaʼän riʼ nkʼatzin nqakʼüt chwäch ri qachʼalal chë nqajoʼ chqä chë ma nqaqasaj ta rqʼij (Ecl. 3:1, 7).

TQAYAʼ KINAʼOJ NKʼAJ CHIK CHQÄ KEQAKʼAMAʼ RI NAʼOJ NYAʼÖX CHQË

16. ¿Achkë natamaj qa rït chpan Salmo 32:8?

¹⁶ Ri texto rchë re tjonïk reʼ nuʼij chë Jehová nuyaʼ rwäch chqij rchë nuyaʼ qanaʼoj (taskʼij Salmo 32:8). Reʼ ntel chë tzij chë taq nuyaʼ jun qanaʼoj, ryä ma nqryaʼ ta qa, rchë ke riʼ nutzʼët achkë rbʼanik nqrtoʼ pä rchë nqasmajij ri naʼoj riʼ. ¡Ya riʼ chqä ütz nqaʼän röj! Taq xtqayaʼ rnaʼoj jun qachʼalal, tqakʼamaʼ qanaʼoj chrij Jehová y ma tqamestaj ta qa ri qachʼalal riʼ, rchë ke riʼ xtqatzʼët achkë rbʼanik xtqatoʼ rchë nusmajij ri naʼoj xqayaʼ che rä.

17. ¿Achkë nbʼix chkij ri ukʼwäy taq bʼey ri nkiyaʼ qanaʼoj taq nkʼatzin chqë chqä kan chpan le Biblia nkesaj wä pä ri naʼoj riʼ? (Isaías 32:1, 2).

¹⁷ Chpan re tiempo reʼ, kan más na chik nkʼatzin yeqayaʼ ütz taq naʼoj chqä nqakʼän ri naʼoj yeyaʼöx chqë (2 Tim. 3:1). Ri ukʼwäy taq bʼey ri nkiyaʼ qanaʼoj taq nkʼatzin chqä kan chpan le Biblia nkesaj wä pä ri naʼoj nkiyaʼ chqë, ye «achiʼel raqän yaʼ pa jun chaqiʼj ilew» (taskʼij Isaías 32:1, 2). Kan kowan nqtyoxin chë ye kʼo qamigos ri ma nkixiʼij ta kiʼ nkiyaʼ qanaʼoj taq nkʼatzin chqë. Ri nkiʼij ryeʼ chqë kan kowan rqʼij, achiʼel ri manzanas «ri yebʼanon rkʼë oro y yeyaʼon chpan jun kʼojlibʼäl ri bʼanon rkʼë plata» (Prov. 25:11). Tqatjaʼ kʼa qaqʼij rchë nqatamaj más chrij rbʼanik yeqayaʼ ütz taq naʼoj chqä rchë nqakʼän ri naʼoj yeyaʼöx chqë.