¿Kʼa kʼo na más naʼoj natamaj qa chkij ri naʼoj ri xatamaj pa naʼäy?

1. ¿Achkë xanaʼ rït taq xatamaj rwäch Jehová?

RI NAʼÄY taq naʼoj ri xqatamaj chpan le Biblia kan kowan yojkitoʼon pa qakʼaslemal. Tqaquʼ rij ya reʼ, taq xqatamaj chë rbʼiʼ Dios ya riʼ Jehová, röj xqjelun más rkʼë ryä (Is. 42:8). Taq xqatamaj chë ri kamnaqiʼ majun ta chik nkinaʼ chqä ma najin ta nkitäj poqän, ya riʼ kan xkʼuqbʼaʼ qakʼuʼx (Ecl. 9:10). Y, taq xqatamaj chë Dios rbʼin chë le Rwachʼlew xtbʼeʼok jun jaʼäl jardín, ma xqaquʼ ta chik más achkë xtuʼän qakʼaslemal chqawäch apü, rma xqatamaj chë ma xa xuʼ ta 70 u 80 jnaʼ xtqkʼaseʼ, xa kan majun bʼëy chik xtqkäm ta (Sal. 37:29; 90:10).

2. ¿Achkë rma nqaʼij chë yajün ri qachʼalal ri kan jnan rbʼanon kiwäch rkʼë Jehová kʼa kʼo na naʼoj nkitamaj qa chkij ri naʼoj ri xkitamaj pa naʼäy? (2 Pedro 1:12, 13).

² Tapeʼ kan kʼïy chik jnaʼ yoj kʼo pa rtinamit Jehová, majun bʼëy tqamestaj ta chë ri naʼäy taq naʼoj ri xqatamaj chpan le Biblia kan kowan kiqʼij. Ri apóstol Pedro xtzʼibʼaj ri rkaʼn rcarta chkë cristianos ri kinman «ri kantzij taq naʼoj ri xkʼut» chkiwäch (taskʼij 2 Pedro 1:12, 13). Ryä xrajoʼ xertoʼ rchë xkekowin xtkipabʼaʼ kiʼ chkiwäch ri najin wä yekikʼüt tzʼukün taq naʼoj chqä chkiwäch nkʼaj chik itzel taq winäq ri ye kʼo wä pa congregación (2 Ped. 2:1-3). Rma riʼ, rchë xertoʼ rchë ma nkiyaʼ ta qa Jehová, ri apóstol Pedro xnataj jojun naʼoj chkë ri kitaman wä chik.

3. Tayaʼ jun ejemplo rchë nakʼüt achkë rma jontir röj nkʼatzin nqchʼobʼon chkij ri naʼäy taq naʼoj ri xqatamaj chpan le Biblia.

³ Tapeʼ kan kʼïy chik jnaʼ qayaʼon pä rqʼij Jehová, röj nqkowin na nqatamaj nkʼaj chik naʼoj chkij ri naʼäy taq naʼoj ri xqatamaj chpan le Biblia. Tqaquʼ rij ya reʼ. Jun teʼej ri kan rtaman yeruʼän jaʼäl taq rkïl wäy chqä ral, rkʼë jbʼaʼ kan jnan rqʼomal ik nkiksaj rchë nkiʼän jun rkïl wäy. Ye kʼa, rma ri teʼej kan kʼïy chik jnaʼ rbʼanon pä ik, ryä rtaman achkë rbʼanik yerksaj rqʼomal ik rchë yeruʼän nkʼaj chik rkïl taq wäy. Ke riʼ chqä nbʼanatäj kikʼë ri naʼäy taq naʼoj ri xqatamaj chpan Rchʼaʼäl Dios. Ri estudiantes chrij le Biblia yekitamaj ri naʼoj riʼ taq nkiskʼij ri textos, ye kʼa ri qachʼalal ri kan kʼïy chik jnaʼ kiyaʼon pä rqʼij Jehová, yekowin nkesaj nkʼaj chik naʼoj chkij ri naʼoj riʼ. ¿Achkë rma? Rma kan xa xuʼ xeqasäx pa yaʼ, kan kʼïy kiqʼaxan pä pa kikʼaslemal o yaʼon jalajöj samaj pa kiqʼaʼ pa rtinamit Jehová. Taq nqchʼobʼon chkij ri naʼäy taq naʼoj ri xqatamaj chpan le Biblia y nqaquʼ rij ri najin nqaqʼaxaj komä, rkʼë jbʼaʼ yepë pa qajolon nkʼaj chik rbʼanik ri nqkowin yeqasmajij ri naʼoj riʼ. Chpan re tjonïk reʼ, xtqatzʼët achkë nkitamaj qa ri qachʼalal ri kʼïy chik jnaʼ ye kʼo pa rtinamit Jehová chkij oxiʼ naʼäy taq naʼoj ri xkitamaj chpan le Biblia.

JEHOVÁ XBʼANÖ RCHË JONTIR RI KʼO

4. ¿Achkë rbʼanik yojurtoʼon pä ri qataman chë yë Jehová xbʼanö qchë?

⁴ Hebreos 3:4 nuʼij: «Ri xbʼanö jontir ya riʼ Dios». Röj qataman chë le Rwachʼlew chqä jontir ri kʼo chwäch, yë Dios xbʼanö rchë. Ryä kan kowan rnaʼoj chqä kowan rchqʼaʼ. Rma yë ryä xbʼanö qchë, kan rtaman qawäch. Ye kʼa ma xa xuʼ ta riʼ, ryä chqä nqrajoʼ y rtaman achkë riʼ ri más ütz chqë. ¿Achkë rbʼanik yojurtoʼon pa qakʼaslemal ri qataman ya riʼ? Ri xqatamaj chë Jehová ya riʼ xbʼanö qchë, ya riʼ yojurtoʼon pä rchë nqanaʼ chë kʼo rma yojkʼäs.

5. ¿Achkë nukʼüt qa chqawäch ri qataman chë yë Jehová xbʼanö qchë? (Isaías 45:9-12).

⁵ Ri nqatamaj chë yë Jehová xbʼanö qchë nqrtoʼ chqä rchë ma nqanaʼ ta qiʼ. Tqaquʼ rij ri xbʼanatäj rkʼë Job. Kʼo jun tiempo, Job xa xuʼ ryä xquʼ qa riʼ chqä xa xuʼ xrajoʼ chë ütz ntzʼet kimä nkʼaj chik. Rma riʼ Jehová xkʼatzin xnataj che rä chë yë ryä xbʼanö jontir ri kʼo chqä chë kʼo ronojel uchqʼaʼ pa rqʼaʼ (Job 38:1-4). Ke riʼ rbʼanik xtoʼ Job rchë xqʼax chwäch chë ma ütz ta nchʼojin che rä, rma jontir ri nuʼän ryä kan ütz chqä kan pa rbʼeyal nuʼän che rä. Ke riʼ chqä jbʼaʼ xquʼ ri profeta Isaías ri xtzʼibʼaj ya reʼ: «¿Ütz komä nuʼij ri barro che rä ri Ajbʼanöy Bʼojoʼy ‹¿Achkë naʼän?›?» (taskʼij Isaías 45:9-12).

6. ¿Achkë rma ütz chë röj nqchʼobʼon chrij ri nimaläj rqʼij Jehová? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁶ Jun qachʼalal ri kan kʼïy chik tiempo kʼo pa rtinamit Jehová, rkʼë jbʼaʼ xa xtkʼuqbʼaʼ qa rkʼuʼx chrij ri nuquʼ ryä pa rkʼexel nukʼutuj rtoʼik che rä Jehová o nukanuj rnaʼoj chpan Rchʼaʼäl (Job 37:23, 24). Rchë ma nuʼän ta riʼ, ryä ütz nujäm rwäch rchë nuquʼ rij chë Jehová kowan rnaʼoj chqä kowan rqʼij (Is. 40:22; 55:8, 9). Ya riʼ xttoʼö ri qachʼalal riʼ rchë ma xtnaʼ ta riʼ chqä rchë ma xtmestaj ta chë rbʼanik nchʼobʼon Jehová qʼaxnäq chwäch rbʼanik nchʼobʼon ryä.

7. ¿Achkë xtoʼö rchë ya Rahela rchë ma kwest ta chik xtzʼët ri xjal chpan rtinamit Jehová?

⁷ Ya Rahela, jun qachʼalal aj Eslovenia, nuʼij chë taq nuquʼ rij chë yë Jehová xbʼanö qchë, ya riʼ kan kowan rtoʼon. Ryä nuʼij chë ya riʼ xtoʼö rchë chë ma kwest ta chik xtzʼët jun ri xjal pa rtinamit Jehová. Ya Rahela nuʼij: «Ma ronojel ta mul chaq bʼaʼ rbʼanon chi nwäch nsmajij ri nkichaʼ nkiʼän ri yekʼwayon bʼey chwäch rtinamit Jehová. Jun ejemplo. Tapeʼ rïn ya ntzʼeton wä chik Ri rutzjol #8 ri nuyaʼ ri Molaj Ukʼwäy Bʼey rchë ri jnaʼ 2023, ri naʼäy mul xintzʼët jun qachʼalal ri najin nuyaʼ rtzijonem chqä kʼo rsaqmachiʼ, kan jun wä xintzʼët. Rma riʼ xinbʼij che rä Jehová chë kirtoʼ pä rchë majun ta chik nbʼij chrij ri xjal pa rtinamit». Ya Rahela xqʼax chwäch chë Dios, ri xbʼanö ri kaj chqä le Rwachʼlew, nkowin nutoʼ rtinamit rchë yë ri ütz nuchaʼ nuʼän. Si rït chqä kwest rbʼanon chawäch nanmaj jun naʼoj ri xjal pa rtinamit Jehová o naʼän jun ri xbʼix pä chqë, tajamaʼ awäch rchë naquʼ rij Jehová, rma ryä kowan rnaʼoj chqä kowan rchqʼaʼ (Rom. 11:33-36).

¿ACHKË RMA DIOS RYAʼON NA QʼIJ CHË NQATÄJ POQÄN?

8. ¿Achkë rbʼanik yojurtoʼon ri qataman achkë rma Dios ryaʼon na qʼij chë nqatäj poqän?

⁸ ¿Achkë rma Dios ryaʼon na qʼij chë nqatäj poqän? Taq ma nqʼax ta chkiwäch achkë rma nqatäj poqän, ye kʼo jojun winäq npë kiyowal che rä Dios chqä ma nkinmaj ta chik chë ryä kantzij kʼo (Prov. 19:3). Ye kʼa, rït komä ataman chik chë ma yë ta Jehová nbʼanö chë nqatäj poqän. Röj nqatäj poqän rma ri mak kʼo qa chqij y rma kʼo ma ütz ta yeqaʼän. Chqä ataman chik chë, rma Jehová ma nikʼo ta rkʼuʼx qkʼë, kan pa millón winäq kitaman rwäch ryä chqä qʼaxnäq chkiwäch achkë xtuʼän ryä chqawäch apü rchë xtresaj ri tijöj poqonal (2 Ped. 3:9, 15). Ri xatamaj ya riʼ kan xkʼuqbʼaʼ akʼuʼx chqä xaturtoʼ rchë más jnan xuʼän awäch rkʼë Jehová.

9. ¿Ajän ütz nqchʼobʼon chrij ri achkë rma Jehová ryaʼon na qʼij chë nqatäj poqän?

⁹ Röj qataman chë, loman xtbʼeqä ri qʼij taq Jehová xtchüp rwäch ri itzelal, röj nkʼatzin ma nikʼo ta qakʼuʼx nqyoʼen. Ye kʼa, taq röj o jun qachʼalal o jun qamigo nqaqʼaxaj jun kʼayewal, kʼo jun ma pa rbʼeyal ta nbʼan qkʼë o nkäm jun qachʼalal, rkʼë jbʼaʼ nqaquʼ achkë rma Jehová kʼa najin na nuyaʼ qʼij chë nqatäj poqän (Hab. 1:2, 3). Taq nbʼanatäj ya riʼ qkʼë, ya riʼ taq nkʼatzin nqaquʼ achkë rma Jehová ryaʼon qʼij chë ri ütz taq winäq nkiqʼaxaj kʼayewal (Sal. 34:19).a Chqä, ütz nnatäj chqë chë ri nrajoʼ ryä ya riʼ nuchüp rwäch ri tijöj poqonal.

10. ¿Achkë toʼoyon rchë ya Anne rchë ma kan ta kowan chik nbʼisoj rteʼ?

¹⁰ Ri qataman achkë rma Dios ryaʼon na qʼij chë nqatäj poqän, nqrtoʼ rchë yeqaköchʼ ri kʼayewal. Ya Anne, ri kʼo rachoch chlaʼ pa isla de Mayotte, ri kʼo pa océano Índico, nuʼij: «Jojun jnaʼ qa, taq nteʼ xkäm, kan kowan xibʼison. Ye kʼa chaq taqïl nyaʼ pa njolon chë ma yë ta Jehová nbʼanö chë nqatäj poqän. Ryä nrajoʼ nresaj jontir ri nbʼanö chqë chë nqatäj poqän chqä chë nrajoʼ yerkʼasoj pä qachʼalal ri ye kamnäq äl. Taq nquʼ rij jontir riʼ, rïn kan jaʼäl nunaʼ wan y kʼo mul ma nnmaj ta chë ke riʼ nnaʼ».

11. ¿Achkë rma ri qataman achkë rma Jehová ryaʼon qʼij chë nqatäj poqän nqrtoʼ rchë ma nqayaʼ ta qa rtzjoxik le Biblia?

¹¹ Ri qataman achkë rma Dios ryaʼon na qʼij chë nqatäj poqän, nqrtoʼ chqä rchë ma nqayaʼ ta qa rtzjoxik le Biblia. Röj qataman chë, rma Jehová ma nikʼo ta rkʼuʼx qkʼë, ri winäq ri nkitzolij kiʼ che rä kimak yekowin yekolotäj qa. Taq ri apóstol Pedro xtzjon yän chrij riʼ, ryä xuʼij chik: «¡Tiquʼ achkë inaʼoj nkʼatzin nikʼüt! Rkʼë ronojel ri yeʼiʼän nkʼatzin nikʼüt chë yïx loqʼoläj chqä chë niyaʼ rqʼij Dios» (2 Ped. 3:11). Jun rbʼanik nqakʼüt chë nqayaʼ «rqʼij Dios», ya riʼ taq nqatzjoj le Biblia chkë ri winäq. Achiʼel ri Qatat kʼo chkaj, röj chqä yeqajoʼ ri winäq y nqajoʼ chë ryeʼ nkïl kikʼaslemal chwäch ri kʼakʼakʼ Rwachʼlew. Rma Jehová ma nikʼo ta rkʼuʼx qkʼë, ryä najin nuyaʼ qʼij chkë ri winäq ri ye kʼo pan aterritorio rchë nkiyaʼ rqʼij ryä. Chqä ryaʼon qʼij chawä rït rchë yeʼatoʼ xa bʼa jaruʼ winäq yakowin rchë nkitamaj rwäch ryä loman majanä tbʼeqä ri qʼij taq xtchup rwäch ri itzelal (1 Cor. 3:9).

YOJ KʼO CHPAN «RKʼISBʼÄL TAQ QʼIJ»

12. Taq nqatzʼët achkë rbʼanik najin ntzʼaqät ri profecía chrij «rkʼisbʼäl taq qʼij», ¿achkë ütz nqayaʼ chwäch qan?

¹² Le Biblia nuʼij achkë kinaʼoj xtkiʼän ri winäq chpan «rkʼisbʼäl taq qʼij» (2 Tim. 3:1-5). Y taq nqatzuʼ komä ri najin yebʼanatäj chwäch Rwachʼlew, nqʼalajin chqawäch chë ri profecía riʼ najin ntzʼaqät. Chqä, taq nqatzuʼ chë ri winäq xa más itzel najin nuʼän kinaʼoj, nqayaʼ más chwäch qan chë Rchʼaʼäl Dios kan ütz nakʼuqbʼaʼ akʼuʼx chrij (2 Tim. 3:13-15).

13. ¿Achkë ütz nqaquʼ rij? (Lucas 12:15-21).

¹³ Ri qataman chë yoj kʼo chik pa rkʼisbʼäl taq qʼij, nqrtoʼ rchë ma nqamestaj ta achkë tiempo yoj kʼo chqä rchë nqayaʼ qan chrij ri achkë kʼo más rqʼij. Chpan Lucas 12:15-21 (taskʼij), Jesús xkʼüt achkë rma nkʼatzin kan ütz rbʼanik nqaksaj qatiempo. ¿Achkë rma xbʼix chë ri bʼeyon achï kan majun ta rnaʼoj? Rma ri achï riʼ xa xyaʼ ran chrij ri majun ta rejqalen. «Xa xuʼ rbʼeyomal ryä» xkanuj y ma xmöl ta «rbʼeyomal rkʼë Dios». ¿Y achkë rma xkʼatzin chë kan ütz ta rbʼanik xksaj rtiempo? Dios xuʼij ya reʼ che rä: «Re aqʼaʼ reʼ xa xkakäm». ¿Achkë nqatamaj qa röj chrij reʼ? Rma jontir ri kʼo komä ya xtchup rwäch, ütz nqaquʼ rij ya reʼ: «Rkʼë jontir ri nwajoʼ nbʼän pa nkʼaslemal, ¿nkʼüt rïn achkë riʼ ri kʼo más rqʼij chi nwäch? ¿Achkë nbʼij chkë walkʼwal chë ütz nkiʼän pa kikʼaslemal? ¿Achkë rbʼanik nksan wchqʼaʼ, ntiempo chqä ri achkë kʼo wkʼë: rchë yinok bʼeyon aweʼ chwäch Rwachʼlew o rchë nmöl nbʼeyomal chlaʼ chkaj?».

14. Achiʼel nukʼüt ri xbʼanatäj rkʼë ya Miki, ¿achkë rma ütz nqaquʼ rij jontir ri najin yebʼanatäj pa rkʼisbʼäl taq qʼij?

¹⁴ Taq nqatzʼët achkë rbʼanik najin yetzʼaqät ri profecías chrij ri rkʼisbʼäl taq qʼij chqä nqaquʼ rij riʼ, ya riʼ nqrtoʼ rchë nqatzʼët achkë nqajoʼ nqaʼän pa qakʼaslemal. Ya riʼ xbʼanatäj rkʼë jun qachʼalal ixöq ri Miki rbʼiʼ. Ryä nuʼij: «Taq xinkʼïs westudios, xinwajoʼ xibʼä pa universidad rchë nbʼän estudiar Zoología, ntel chë tzij, ri estudios chkij ri chköp. Ye kʼa nwajoʼ wä chqä yinok precursora regular y yibʼä pa jun tinamït akuchï yekʼatzin más publicadores. Ye kʼo jojun qachʼalal xkiʼij chwä chë tinquʼ na si xkikowin xtinkʼwaj jun carrera y xtinbʼeqʼiʼ chqä ri nwajoʼ nbʼän pa rtinamit Jehová. Ryeʼ xkinataj chwä chë komä xa jbʼaʼ chik nrajoʼ rchë xtchup rwäch jontir ri itzelal, chqä chë chwäch ri kʼakʼakʼ Rwachʼlew xtjeʼ ntiempo rchë xtintamaj chrij xa bʼa achkë chköp nwajoʼ rïn. Rma riʼ xinquʼ nkʼwaj jun koʼöl curso rchë ntamaj jun samaj. Rma xinbʼän riʼ, xinwïl jun samaj ri xyaʼ qʼij chwä xinok precursora regular, y taq xqʼax ri tiempo, xikowin xibʼä Ecuador rchë xibʼetoʼon chutzjoxik le Biblia». Komä ya Miki chqä rchjil, yekibʼechʼaʼej ri congregaciones chpan ri tinamït riʼ.

15. ¿Achkë nqatamaj qa röj chrij ri xbʼanatäj rkʼë Santiago? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁵ Ma tuʼän ta kaʼiʼ qakʼuʼx si ri winäq ma yojkikʼoxaj ta taq nqatzjoj le Biblia chkë. Ma tqamestaj ta chë ri winäq rkʼë jbʼaʼ xtkijäl kinaʼoj. Tqaquʼ rij Santiago, ri rchaqʼ Jesús. Santiago xtzʼët taq Jesús xkʼïy, taq xok ri Mesías y taq kan ütz rbʼanik xkʼüt Rchʼaʼäl Dios chkiwäch ri winäq. Tapeʼ ke riʼ, kan kʼïy jnaʼ xkʼwaj chwäch rchë xkʼuqbʼaʼ rkʼuʼx chrij. Ryä xok rtzeqelbʼëy Jesús kʼa taq Jesús xkʼasöx yän pä chkikojöl ri kamnaqiʼ. Chqä xok jun cristiano ri kowan xsamäj (Juan 7:5; Gál. 2:9).b Rma riʼ ma tqaquʼ ta chë ri qafamiliares ma xtkijäl ta kinaʼoj rma komä ma nkajoʼ ta yojkikʼoxaj, y ma tikʼo ta qakʼuʼx yeqabʼetzʼetaʼ ri winäq ri ma yojkikʼoxaj ta taq nqapon chkachoch. Ma tqamestaj ta chë yoj kʼo chik pa rkʼisbʼäl taq qʼij y rma riʼ kan más na chik nkʼatzin nqatzjoj le Biblia chkë jontir. Ri xtatzjoj chkë ri winäq komä, rkʼë jbʼaʼ ya riʼ xtbʼanö chë chqawäch apü xtkijäl kinaʼoj, y rkʼë jbʼaʼ xtkiʼän riʼ taq ya najin chik ri nimaläj tijöj poqonal.c

TQATYOXIJ CHË JEHOVÁ KʼA NUKAMLUJ NA CHQAWÄCH RI XQATAMAJ PA NAʼÄY

16. ¿Achkë utzil awlon rït rma Jehová nunataj chik jmul chawä ri naʼäy taq naʼoj ri xatamaj chpan Rchʼaʼäl? (Tatzʼetaʼ chqä ri recuadro «Taksaj rchë yeʼatoʼ nkʼaj chik»).

¹⁶ Jojun naʼoj ri nukʼüt pä rtinamit Jehová chqawäch, bʼanon pä chkë winäq ri ma kitaman ta chkij ri naʼäy taq naʼoj ri xqatamaj röj chpan le Biblia. Tqaquʼ na peʼ rij ya reʼ. Ri tzijonem ri nyaʼöx chqawäch ri sábado o domingo, jojun artículos chqä videos ri ye kʼo pa jw.org y ri revistas ri nqajäch chkë ri winäq, bʼanon pä chkë ri ma ye Testigos ta. Ye kʼa jontir röj nqïl utzil taq yenatäx pä ri naʼoj riʼ chqë, rma yojkitoʼ rchë nqajoʼ más Jehová, rchë nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Rchʼaʼäl y rchë más ütz yeqakʼüt ri naʼoj riʼ chkiwäch nkʼaj chik (Sal. 19:7).

17. ¿Ajän rkʼë jbʼaʼ xkatkitoʼ ri naʼäy taq naʼoj ri xatamaj chpan le Biblia?

¹⁷ Jontir ri kan kʼïy chik tiempo qayaʼon pä rqʼij Jehová, kan ntel qakʼuʼx taq rtinamit Dios nqʼax más jun naʼoj chwäch y nukʼüt pä ri naʼoj riʼ chqawäch. Chqä kan kowan nqatyoxij ri naʼäy taq naʼoj ri xqatamaj chpan le Biblia. Achiʼel xqatzʼët qa, kʼa kʼo na kʼïy naʼoj nqkowin nqatamaj qa chkij ri naʼoj riʼ. Si kwest nuʼän chqawäch nqanmaj jun kʼakʼakʼ naʼoj ri nuyaʼ pä rtinamit Jehová chqë rma xa chqij röj nqakʼuqbʼaʼ wä qa qakʼuʼx chqä chrij ri yeqaʼän, tqaqasaj qiʼ y tnatäj chqë chë yë Jehová, ri xbʼanö qchë, kʼwayon bʼey chwäch rtinamit. Ryä kan kowan rnaʼoj chqä kowan rchqʼaʼ. Taq röj o jun qachʼalal o jun qamigo xtqaqʼaxaj jun kʼayewal, ma tikʼo ta qakʼuʼx nqyoʼen y ma tqamestaj ta achkë rma Jehová ryaʼon na qʼij chë nqatäj poqän. Y, taq nqatzʼët achkë rbʼanik nqaksaj qatiempo chqä ri achkë kʼo qkʼë, ma tqamestaj ta chë yoj kʼo chik pa rkʼisbʼäl taq qʼij chqä chë xa jbʼaʼ chik nrajoʼ rchë xtchup rwäch ri itzelal. Rma riʼ, tqatjaʼ qaqʼij rchë nqesaj nkʼaj chik naʼoj chkij ri naʼäy taq naʼoj xkʼüt Jehová chqawäch, rchë ke riʼ kan yë ri ütz xtqachaʼ xtqaʼän pa qakʼaslemal chqä ma xtqayaʼ ta qa Jehová.