Chanin keqatoʼ ri «nkajoʼ» nkitamaj más chrij le Biblia

1. ¿Achkë nkiʼän ri winäq taq nqatzjoj le Biblia chkë? (Hechos 13:47, 48; 16:14, 15).

PA NAʼÄY siglo, ye kʼïy winäq kan chanin xkinmaj taq ri cristianos xkikʼüt rchʼaʼäl Dios chkiwäch (taskʼij Hechos 13:47, 48; 16:14, 15). Pa qaqʼij komä, ye kʼo chqä winäq kan chanin nkinmaj ri ütz taq rtzjol ri nqatzjoj chkë. Ye kʼa ye kʼo jojun, taq nqtzjon naʼäy mul kikʼë, ma nkajoʼ ta nkitamaj más chrij le Biblia, ye kʼa taq nqʼax ri tiempo nkijäl ri nkiquʼ y nkajoʼ nkitamaj chrij Dios. ¿Achkë kʼo chë nqaʼän taq yeqïl winäq ri «nkajoʼ» nkitamaj más chrij Jehová?

2. ¿Achkë rma nqaʼij chë ri samaj nbʼan chrij rtzjoxik le Biblia xa achiʼel jbʼaʼ ri samaj nuʼän jun ajtkoʼn?

² Ütz nqaʼij chë ri samaj nbʼan chrij rtzjoxik le Biblia xa achiʼel jbʼaʼ ri samaj nuʼän jun ajtkoʼn. Taq jun ajtkoʼn yertïk ijaʼtz o nujosqʼij rpan rtkoʼn, rkʼë jbʼaʼ nutzʼët chë ye kʼo jojun rtkoʼn ya kʼo chik rwäch, rma riʼ ma nuyoʼej ta más tiempo rchë nresaj rwäch. Ke riʼ chqä röj, taq yeqatoʼ ri winäq rchë nkirayij nkitamaj más chrij le Biblia y rchë nqʼax chkiwäch chë ri naʼoj ye kʼo chpan kan kʼo rqʼij, rkʼë jbʼaʼ nqatzʼët jun winäq ri nrajoʼ nutamaj rwäch Jehová, rma riʼ chanin nqayaʼ rtoʼik (Juan 4:35, 36). Si nqatzʼët achkë winäq nkajoʼ nkitamaj más chrij le Biblia y achkë majanä nkajoʼ nkitamaj, xtqatzʼët achkë rbʼanik xkeqatoʼ chkijujnal. Chpan re tjonïk reʼ xtqatzʼët achkë ütz nqaʼän taq nqatzʼët chë jun winäq nrajoʼ nutamaj más chrij Jehová tapeʼ kʼa riʼ naʼäy mul nqtzjon rkʼë. Chqä xtqatamaj achkë rbʼanik nqatoʼ ri winäq riʼ rchë nuʼän progresar.

¿ACHKË ÜTZ NQAʼÄN SI RI WINÄQ NRAJOʼ NUTAMAJ MÁS CHRIJ LE BIBLIA?

3. Si röj najin nqatzjoj le Biblia y nqïl jun winäq ri nrajoʼ nutamaj más chrij Dios, ¿achkë ütz nqaʼän? (1 Corintios 9:26).

³ Si röj najin nqatzjoj le Biblia y nqïl jun winäq ri nrajoʼ nutamaj más chrij Dios, chanin nqajoʼ nqatoʼ ri winäq riʼ rchë nbʼä chpan ri bʼey ri nqrkʼwaj chpan ri kʼaslemal. Ma nqajoʼ ta nqayaʼ qʼij chë nqʼax más tiempo. Ri ütz nqaʼän ri naʼäy mul nqtzjon rkʼë, ya riʼ nqatzüj jun rtjonik chqä nqaʼän invitar rchë napon pa qamoloj (taskʼij 1 Corintios 9:26).

4. Tatzjoj jun experiencia rchë nakʼüt chë ye kʼo jojun winäq chanin nkikʼän jun tjonïk chrij le Biblia.

⁴ Tatzjuʼ jun rtjonik. Ye kʼo jojun winäq nkajoʼ nkikʼän jun tjonïk kan xa xuʼ nqatzjoj le Biblia chkë. Tqatzʼetaʼ achkë rbʼanik xbʼanatäj riʼ chlaʼ Canadá. Kʼo jun jueves, jun qʼopoj xjelun apü rkʼë jun exhibidor y xkʼän apü jun folleto Nawajoʼ rït yakʼaseʼ. Ri qachʼalal ixöq ri kʼo wä chriʼ, xuʼij che rä chë ri folleto riʼ rkʼwan riʼ rkʼë jun tjonïk ri ma tojon ta. Ri qʼopoj xuʼij che rä qachʼalal chë nrajoʼ ri tjonïk riʼ chqä xyaʼ qa rnúmero che rä, y ri qachʼalal chqä xyaʼ äl rnúmero che rä. Y kan chpan ri qʼij riʼ, ri qʼopoj xtäq äl jun rmensaje rchë xkʼutuj rtjonik. Ri qachʼalal xkʼutuj che rä we ütz nuʼän chwäch ri sábado o domingo, ye kʼa ri qʼopoj xuʼij che rä: «¿Y chwaʼq kʼa? Rïn ütz nuʼän chi nwäch». Chkaʼn qʼij xkichäp ri tjonïk, xbʼä pa qamoloj ri fin de semana riʼ y chanin xuʼän progresar.

5. ¿Achkë kʼo chë ma nqamestaj ta taq nqatzüj jun tjonïk chkë ri winäq? (Keʼatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁵ Ye kʼa, ma jontir ta winäq nkiʼän achiʼel xuʼän ri qʼopoj ri xqatzjoj qa. Ma tqamestaj ta chë ye kʼo winäq naʼäy nkajoʼ yetzjon chrij ri nqä chkiwäch ryeʼ. Rma riʼ si röj naʼäy nqtzjon chrij riʼ, rkʼë jbʼaʼ xtqaʼän chë ryeʼ xtkirayij xtkitamaj más. Chqä, we röj ma nikʼo ta qakʼuʼx yeqatoʼ chqä nqchʼpü chkij, rkʼë jbʼaʼ ma xtkʼatzin ta xtqayoʼej kʼïy tiempo rchë xtqachäp jun tjonïk kikʼë. ¿Achkë ütz nqaʼij rchë nqatzüj ri tjonïk riʼ? Ya riʼ chqä xkʼutüx chkë ye kʼïy qachʼalal achiʼaʼ chqä ixoqiʼ ri kan chaq bʼaʼ nuʼän chkiwäch nkichäp jun tjonïk kikʼë ri winäq. Tqatzʼetaʼ achkë xkiʼij ryeʼ.

6. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë ri winäq nrajoʼ nqtzolin chik jmul rkʼë?

⁶ Ri qachʼalal riʼ, ri ye publicadores y precursores, xkiʼij chë pa jojun tinamït, kʼo mul más ütz ma naʼij ta che rä ri winäq chë nawajoʼ natjoj o nayaʼ rtjonik. Ryeʼ nkiʼij chë más ütz lenäq chkiwäch nkiʼij che rä ri winäq chë nkajoʼ yetzjon rkʼë chrij le Biblia o rchë nkitamaj más chrij le Biblia. Y rchë nqaʼij che rä jun winäq chë nqajoʼ nqtzolin rkʼë, ryeʼ nkiʼij chë ütz nqaʼij ya reʼ: «Kan ntel akʼuʼx natzʼët chë le Biblia nuyaʼ rrespuestas ri kʼutunïk yeqaʼän pa qakʼaslemal», o «Le Biblia ma xa xuʼ ta ntzjon chrij religión, kan nuyaʼ chqä naʼoj ri kowan yojkitoʼ pa qakʼaslemal». Y chrij riʼ, rkʼë jbʼaʼ ütz nqaʼij ya reʼ: «Xa xuʼ chpan 10 o 15 minutos kʼo kʼïy xtatamaj ri kowan xkaturtoʼ». Ma rjwaxik ta nqaʼij che rä chë nqajoʼ nqapon rkʼë ronojel semanas, rchë ke riʼ ryä ma nunaʼ ta chë achiʼel ta jun ejqaʼn nqayaʼ chrij.

7. ¿Ajän nqʼalajin chkiwäch jojun winäq chë xkïl rtinamit Dios? (1 Corintios 14:23-25).

⁷ Tabʼanaʼ invitar pa qamoloj. Rkʼë ri nuʼij le Biblia, pa rqʼij qa ri apóstol Pablo, achiʼel ta ye kʼo winäq xqʼalajin chkiwäch chë xkïl ri kantzij religión taq xeʼapon naʼäy mul pa kimoloj ri cristianos (taskʼij 1 Corintios 14:23-25). Ke riʼ chqä komä. Ye kʼïy winäq más chanin nkiʼän progresar taq yeʼapon pa qamoloj. Ye kʼa ¿ajän ütz nqaʼän invitar jun winäq? Ri tjonïk 10 rchë qalibro Nawajoʼ rït yakʼaseʼ yeruʼän invitar ri winäq pa qamoloj, ye kʼa ma nkʼatzin ta na nqayoʼej kʼa taq nqapon chpan ri tjonïk riʼ. Tapeʼ kʼa riʼ naʼäy mul nqtzjon rkʼë jun winäq, röj ütz nqaʼän invitar pa qamoloj ri sábado o domingo. Rkʼë jbʼaʼ ütz nqaʼij che rä achkë rbʼiʼ ri tzijonem xtyaʼöx o achkë jun naʼoj xttzʼet ri semana riʼ chpan ri qawuj Ri Chajinel.

8. Si nqaʼän invitar jun winäq pa qamoloj, ¿achkë ütz nqaqʼalajsaj chwäch? (Isaías 54:13).

⁸ Taq nqaʼän invitar ri winäq, tqaʼij che rä chë ri qamoloj röj ma jnan ta rkʼë ri nkiʼän nkʼaj chik religiones ri rkʼë jbʼaʼ rtaman ryä. Kʼo jun qʼopoj ri xjeʼ naʼäy mul chpan ri tjonïk chrij ri wuj Ri Chajinel, xkʼutuj ya reʼ che rä ri qachʼalal ixöq ri najin nyaʼö rtjonik: «¿Ri nbʼanö preguntas rtaman kibʼiʼ jontir?». Ri qachʼalal xuʼij che rä chë ri congregación achiʼel jun familia, rma riʼ nqatäj qaqʼij rchë nqatamaj kibʼiʼ jontir. Ri qʼopoj xuʼij che rä chë pa riglesia ma ke riʼ ta, rma ma jontir ta kitaman achkë kibʼiʼ nkʼaj chik. Chqä, ye kʼïy rkʼë jbʼaʼ ma kitaman ta achkë rma nqamöl qiʼ, rma riʼ ütz nqaqʼalajsaj chkiwäch (taskʼij Isaías 54:13). Röj nqamöl qiʼ rchë nqayaʼ rqʼij Jehová, rchë nqatamaj chrij ryä y rchë nqakʼuqbʼalaʼ qakʼuʼx (Heb. 2:12; 10:24, 25). Rma riʼ, pa qamoloj kʼo kʼïy nqatamaj chqä kan pa rbʼeyal nbʼan che rä jontir, ye kʼa ma yeqaʼän ta tradiciones o costumbres (1 Cor. 14:40). Rma nqbʼä pa Salón del Reino rchë nqatamaj kʼïy naʼoj, nqatäj qaqʼij rchë njeʼ kʼïy luz chpan. Chqä, ma nqayüj ta qiʼ rkʼë ri yekiʼän ri winäq, rma riʼ ma nqtzjon ta chrij política nixta nqatoʼ jun partido político. Pa qamoloj yeqanukʼuj kʼïy temas, ye kʼa ma nqaʼän ta chʼaʼoj taq nqtzjon chrij. Rchë ri winäq nutamaj jbʼaʼ achkë yebʼan pa qamoloj, ütz nqakʼüt chwäch ri video ¿Achkë yebʼan pa qamoloj?

9, 10. Si nqaʼän invitar jun winäq pa qamoloj, ¿achkë ütz nqaʼij che rä rchë nqatoʼ rchë ma nuxiʼij ta riʼ napon? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

⁹ Ye kʼo jojun ma nkajoʼ ta yebʼä pa qamoloj rma nkiquʼ chë rkʼë jbʼaʼ xtbʼix chkë chë nkʼatzin yeʼok Testigos. Rma riʼ, ütz nqaʼij che rä ri winäq chë jontir ütz yeʼapon tapeʼ ma ye Testigos ta; si ryä nrajoʼ nbʼä, ttapon chqä tkʼoxaj ri nbʼix, y majun ta jun xtbʼin che rä chë nkʼatzin nuyaʼ rcomentario o nkʼatzin nuyaʼ qa rreligión. Chqä ma yejach ta ri akʼalaʼ rchë yetjöx pa kiyonïl, rma riʼ jontir ri familia ütz yeʼapon chqä yetzʼyeʼ jnan rchë nkikʼoxaj ri nbʼix. Ke riʼ ri teʼej tataʼaj kitaman akuchï ye kʼo wä kalkʼwal chqä achkë najin nkʼut chkiwäch (Deut. 31:12). Chqä ma nqamöl ta päq nixta nqakʼutuj päq chkë ri yeʼapon, rma röj nqaʼän ri xuʼij qa Jesús: «Rïx majun ta xkʼutüx chiwä rma ri xikʼül, kan ke riʼ chqä tibʼanaʼ rïx» (Mat. 10:8). Y, ütz chqä nqaʼij che rä ri winäq chë ma nkʼatzin ta yerksaj tzyäq ri nüm kajäl. Dios ma nutzʼët ta achkë kibʼanik ri winäq, ryä nutzʼët achkë kʼo pa kan (1 Sam. 16:7).

¹⁰ Si ri winäq napon pa qamoloj, tqakanuj rbʼanik rchë jaʼäl nunaʼ njeʼ qkʼë. Ütz nqbʼä kikʼë ri ukʼwäy taq bʼey rchë nutamaj kiwäch o kikʼë nkʼaj chik qachʼalal. Si xtqkowin xtqaʼän chë ryä ütz nunaʼ njeʼ qkʼë, rkʼë jbʼaʼ kan xtrajoʼ xttzolin chik jmul. Taq najin ri moloj, si ryä majun ta rBiblia, tqakʼutuʼ ri textos chwäch chpan qaBiblia röj chqä tqakʼutuʼ chwäch akuchï nrïl wä ri najin ntzjöx.

¿ACHKË ÜTZ NQAʼÄN TAQ NQACHÄP JUN TJONÏK RKʼË JUN WINÄQ?

11. ¿Achkë rbʼanik nqakʼüt chë nqaquʼ rij ri winäq?

¹¹ Si nqachäp jun tjonïk rkʼë jun winäq, ¿achkë ütz ma nqamestaj ta? Nkʼatzin ma nqamestaj ta chë ri winäq nujäm rwäch rchë ntzjon qkʼë. Rma riʼ, si kʼo jun hora nqaʼij che rä chë xtqapon rkʼë, nkʼatzin nqapon ri hora riʼ, tapeʼ ri winäq pa tinamït ma rkʼulun ta chkë yeʼapon ri hora nkiʼij qa. Chqä, rkʼë jbʼaʼ ütz chë taq nqapon naʼäy mul rkʼë, ma yalöj ta nqatjoj qiʼ rkʼë. Ye kʼo jojun qachʼalal ri kan jaʼäl nkiyaʼ tjonïk, nkiʼij chë más ütz ma nqyalöj ta más rkʼë jun winäq tapeʼ ryä kʼa nrajoʼ na nutjoj riʼ. Chqä, tqachajij qiʼ rchë ma xa xuʼ ta röj nqtzjon, tqayaʼ qʼij chë yë ryä ntzjon más (Prov. 10:19).

12. ¿Achkë nqajoʼ röj taq nqapon naʼäy mul rkʼë jun winäq rchë nqatjoj?

¹² Ri nqajoʼ röj taq nqapon naʼäy mul rkʼë jun winäq rchë nqatjoj, ya riʼ chë ryä nutamaj rwäch Jehová y Jesús chqä yerajoʼ. Rchë nqaʼän riʼ, ronojel mul nkʼatzin nqaksaj le Biblia rchë nqakʼüt jun naʼoj chwäch y ma yë ta ri qataman röj nqaʼij che rä (Hech. 10:25, 26). Taq ri apóstol Pablo xtzjoj rchʼaʼäl Dios, ryä ronojel mul xtzjoj Jesús, ri xtaq pä rma Jehová rchë nqrtoʼ rchë nqatamaj rwäch Qatat kʼo chkaj chqä nqajoʼ (1 Cor. 2:1, 2). Pablo chqä xuʼij chë nkʼatzin yetoʼöx ri kʼa riʼ xeʼok cristianos rchë yejeʼ ütz taq naʼoj kikʼë ri ye achiʼel ta oro, plata chqä jaʼäl taq abʼäj (1 Cor. 3:11-15). Jojun chkë ri naʼoj riʼ ya riʼ nkikʼuqbʼaʼ kikʼuʼx chrij Dios, njeʼ kinaʼoj, nqʼax chkiwäch achkë riʼ ri ütz chqä ri ma ütz ta chqä nkixiʼij kiʼ chwäch Jehová (Sal. 19:9, 10; Prov. 3:13-15; 1 Ped. 1:7). Tqakʼamaʼ qanaʼoj chkij ri cristianos pa naʼäy siglo y keqatoʼ qestudiantes rchë nkikʼuqbʼaʼ más kikʼuʼx chrij Qatat kʼo chkaj chqä rchë más jnan nuʼän kiwäch rkʼë (2 Cor. 1:24).

13. ¿Achkë rbʼanik nqakʼüt chwäch qestudiante chë ma nikʼo ta qakʼuʼx rkʼë chqä nqʼax chqawäch achkë nunaʼ? (2 Corintios 10:4, 5; tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹³ Tqakʼamaʼ qanaʼoj chrij Jesús y ma tikʼo ta qakʼuʼx rkʼë qestudiante chqä tqʼax chqawäch achkë nunaʼ. Ma tqaʼän ta kʼutunïk che rä ri xa nuʼän chë ma ütz ta nunaʼ. Si nqatzʼët chë ma nqʼax ta jun naʼoj chwäch, ütz nqqʼax chpan ri nkʼaj chik peraj y chrij riʼ nqatzʼët chik jmul ri naʼoj ri ma xqʼax ta chwäch. Y, si nqatzʼët chë kwest nuʼän chwäch nunmaj jun naʼoj, ma tqatäj ta qaqʼij chrij rchë nunmaj. Pa rkʼexel riʼ, tqayaʼ tiempo che rä rchë ri naʼoj riʼ napon pa ran (Juan 16:12; Col. 2:6, 7). Le Biblia nuʼij chë ri tzʼukün taq naʼoj xa achiʼel jun tzʼaq ri nkʼatzin nqawulaj (taskʼij 2 Corintios 10:4, 5; tatzʼetaʼ ri nota de estudio pa kaxlän «derrumbar cosas fuertemente atrincheradas»). Rchë ri winäq xtkowin xtyaʼ qa ri naʼoj rnman pä, naʼäy nkʼatzin nqatoʼ rchë nukʼuqbʼaʼ rkʼuʼx chrij Jehová (Sal. 91:9).

¿ACHKË ÜTZ NQAʼÄN SI RI WINÄQ NAPON PA QAMOLOJ?

14. ¿Achkë qanaʼoj nkʼatzin nqaʼän kikʼë ri winäq ri yeʼapon pa qamoloj?

¹⁴ Jehová nrajoʼ chë ütz qanaʼoj nqaʼän kikʼë jontir winäq ri yeʼapon pa qamoloj, tapeʼ xa bʼa achkë na kitinamit, kicultura o kʼo kirajil o majun ta (Sant. 2:1-4, 9). Tqatzʼetaʼ achkë rbʼanik nqaʼän riʼ.

15, 16. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë ri winäq ri yeʼapon pa qamoloj jaʼäl nkinaʼ yejeʼ qkʼë?

¹⁵ Ye kʼo winäq yeʼapon pa qamoloj xa xuʼ rma nkajoʼ nkitamaj achkë nbʼan chriʼ o rma jun winäq xbʼin chkë chë kebʼä. Rma riʼ, si nqatzʼët jun winäq pa qamoloj ri majun bʼëy aponäq ta, qjelun rkʼë rchë nqachʼaʼej. Ütz qanaʼoj tqabʼanaʼ rkʼë, ye kʼa ma tqaʼän ta chë chiʼin nunaʼ. Ütz nqaʼij che rä chë ttzʼyeʼ qkʼë. Tqayaʼ jun rBiblia o ri publicaciones ri najin yenukʼüx, o tqakʼutuʼ ri textos chwäch chpan qaBiblia röj o tqaqajaʼ qapublicaciones che rä. Tqaquʼ rij nkʼaj chik rbʼanik ri nqkowin nqatoʼ ri winäq riʼ rchë jaʼäl nunaʼ njeʼ qkʼë. Jun ejemplo, jun achï nuʼij chë kowan xkʼïx taq xapon pa jun Salón del Reino rma rtzyaq rksan äl. Rchë ma chiʼin ta xnaʼ, ri qachʼalal ri xkʼulü apü xuʼij che rä chë majun ta rbʼanon chë ya riʼ rtzyaq rksan äl. Ri achï riʼ xqasäx pa yaʼ y majun bʼëy xmestaj ta ri rbʼanik xkʼul rma ri qachʼalal riʼ. Ye kʼa ma tqamestaj ta chë, tapeʼ nqajoʼ yeqatoʼ ri winäq ri yeʼapon pa qamoloj, nkʼatzin nqachajij qiʼ rchë ma nqatïtzʼ ta qiʼ pa kikʼaslemal (1 Ped. 4:15).

¹⁶ ¿Achkë más nqkowin nqaʼän rchë ri winäq jaʼäl nkinaʼ yejeʼ qkʼë? Taq nqtzjon kikʼë nkʼaj chik, nqayaʼ jun qacomentario o nqaqʼaxaj jun qasignación pa qamoloj, ütz chë röj ma nqtzjon ta itzel chkij ri ma ye Testigos ta o chrij ri nkinmaj. Tqachajij qiʼ rkʼë ri yeqaʼij, rchë ke riʼ ma xkeqasök ta ri winäq ri yeʼapon pa qamoloj chqä ma xtqaʼän ta chë ma xtkajoʼ ta chik xkepë qkʼë (Tito 2:8; 3:2). Ma ütz ta chë röj nqaqasaj rqʼij ri nkinmaj nkʼaj chik (2 Cor. 6:3). Ri qachʼalal ri yeyaʼö tzijonem nkʼatzin nkichajij kiʼ rkʼë ya riʼ. Chqä nkʼatzin nkiquʼ kij ri yeʼapon qkʼë, y nkiʼän riʼ taq nkiqʼalajsaj ri tzij ri nqaksaj röj ri Testigos ri rkʼë jbʼaʼ ma nqʼax ta chkiwäch.

17. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän si nqïl jun winäq ri nrajoʼ nutamaj más chrij Jehová?

¹⁷ Ronojel qʼij ri yeqʼax, más nkʼatzin nqatzjoj le Biblia, chqä kʼa najin na yeqïl winäq ri «nkajoʼ nkïl ri kʼaslemal ri majun bʼëy xtkʼis ta» (Hech. 13:48). Rma riʼ, si nqatzjoj le Biblia che rä jun winäq ri nrajoʼ nutamaj más chrij Jehová, ütz nqatzüj jun rtjonik chqä nqaʼän invitar pa qamoloj. Ke riʼ xtqatoʼ ri winäq riʼ rchë nbʼiyïn chpan «ri bʼey ri yaturkʼwaj chpan ri kʼaslemal» (Mat. 7:14).