NAʼLEBʼ RE TZOLOK 31
BʼICH 111 Li xyaalal li xsahil qachʼool
Tzol kʼaru naʼajmank re naq sahaq laachʼool
«Xintzol naq sahaq inchʼool maakʼaʼ naxye chanru linwanjik» (FILIP. 4:11).
RUʼUJIL LI TZOLOM
Qʼaxal sahaq wiʼ chik saʼ qachʼool wi nokoobʼanyoxink, naqakubʼsi qibʼ ut naqakʼoxla rix li qoybʼenihom saʼ li kutan chalk re.
1. Ani sahebʼ saʼ xchʼool ut ani inkʼaʼ?
LI SAHEBʼ saʼ xchʼool rikʼin li kʼaru wank rehebʼ nekeʼrekʼa chi kamaʼin xbʼaan naq oxloqʼ chiruhebʼ li naxkʼe li Jehobʼa rehebʼ joʼkan naq tuqtuukebʼ xchʼool. Moko yookebʼ ta xjosqʼil xbʼaan li maakʼaʼ rehebʼ. Abʼan re naq sahaq laachʼool rikʼin laawanjik moko tzʼaqal ta rikʼin xbʼaanunkil li kʼaynaqat wiʼ. Jun eetalil, naru raj taayal aaqʼe chi xkʼebʼal xkomon aakʼanjel chiru li Jehobʼa (Rom. 12:1; 1 Tim. 3:1). Wi toj maajiʼ nakaakʼul junaq li kʼanjel saʼ li chʼuut malaj toj maajiʼ nakatruuk xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ li nawulak chaawu maakanabʼ naq aʼin tixmaqʼ chaawu xsahil laachʼool.
2. Kʼaru li chʼaʼajkilal naru naqataw wi inkʼaʼ sahaq saʼ qachʼool rikʼin li kʼaru wanq qe?
2 Wi inkʼaʼ sa qachʼool rikʼin qayuʼam naru nokooʼok xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ li inkʼaʼ us. Jun eetalil, wiibʼ oxibʼ nekeʼok chi kʼanjelak naabʼal hoor re xloqʼbʼal li moko aajel ta chiruhebʼ. Jun siir chik ebʼ li hermaan nekeʼok chi elqʼank tumin ut jalan chik li kʼaʼaq re ru li nekeʼraj. Maare xeʼxkʼoxla: «Inkʼulubʼ xkʼambʼal», «Xintitzʼ chi oybʼenink» malaj «Naru tinkʼam li tumin ut moqon chik tinqʼajsi». Abʼan li elqʼak aʼan jun li yibʼru aj naʼlebʼ, li Jehobʼa xikʼ naril xbʼaan naq naxtzʼajni li xkʼabʼaʼ (Prov. 30:9). Wankebʼ chik nekeʼchʼinaak xchʼool xbʼaan naq inkʼaʼ nekeʼxkʼul jun li kʼanjel saʼ li chʼuut li nekeʼraj raj ut xbʼaan aʼin nekeʼxnajtobʼresi ribʼ rikʼin li Jehobʼa (Gál. 6:9). Kʼaʼut naq jun laj kʼanjel chiru li Jehobʼa naxkʼoxla xbʼaanunkil li naʼlebʼ aʼin? Maare xbʼaan naq inkʼaʼ chik sa xchʼool rikʼin li xyuʼam.
3. Kʼaru li naʼlebʼ naqataw saʼ Filipenses 4:11, 12?
3 Maare nachʼaʼajkoʼk chiqu xtawbʼal xsahil qachʼool rikʼin kaʼajwiʼ li kʼaru wank qe. Abʼan aʼin naru ut tento tqatzol. Li apóstol Pablo kixye: «Xintzol naq sahaq inchʼool maakʼaʼ naxye chanru linwanjik» (yaabʼasi Filipenses 4:11, 12). Li apóstol Pablo kixtzʼiibʼa li aatin aʼin naq wank chaq saʼ tzʼalam usta joʼkan sa chaq saʼ xchʼool. Wi nachʼaʼajkoʼk chiqu xtawbʼal xsahil qachʼool, li kixye laj Pablo ut li kixkʼul naxkʼutbʼesi naq chiqajunilo tooruuq xtawbʼal li sahil chʼoolejil aʼin. Chanru tooruuq xtawbʼal li sahil chʼoolejil aʼ yaal li tqakʼul saʼ li qayuʼam? Saʼ li tzolom aʼin tqil oxibʼ li naʼlebʼ li tooxtenqʼa.
CHOOBʼANYOXINQ
4. Kʼaʼut naqataw xsahil qachʼool wi nokoobʼanyoxink? (1 Tesalonicenses 5:18).
4 Wi nokoobʼanyoxink qʼaxal sahaq wiʼ chik saʼ qachʼool (yaabʼasi 1 Tesalonicenses 5:18). Wi relik chi yaal naqabʼanyoxi li kʼaru wank qe maare inkʼaʼ taaxik qachʼool chirix li kʼaru moko wank ta qe. Wi oxloqʼ chiqu li tooruuq xbʼaanunkil saʼ xkʼanjel li Jehobʼa maare inkʼaʼ chik taaxik qachʼool chirix li kʼanjel li tqaj raj saʼ li chʼuut. Li Santil Hu naxwaklesi qachʼool naq junelik toobʼanyoxinq chiru li Jehobʼa saʼ li qatij xbʼaan naq aʼin tooxtenqʼa chi rekʼankil li tuqtuukilal li naxkʼe li Yos li maaʼani naxtaw ru (Filip. 4:6, 7).
5. Kʼaru wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ xeʼruuk raj xbʼanyoxinkil ebʼ laj Israel? (Chaawil ebʼ li jalam u).
5 Qakʼoxlaq li xeʼxkʼul laj Israel. Saʼ xkʼabʼaʼ naq nekeʼrataw li tzekemq li wank Ejiipt naabʼal sut keʼxwechʼ rix li Jehobʼa (Núm. 11:4-6). Yaal naq chʼaʼaj wank saʼ li chaqichʼochʼ abʼan sahebʼ raj saʼ xchʼool wi xeʼroxloqʼi raj chixjunil li kixbʼaanu li Jehobʼa choʼq rehebʼ. Tento raj xeʼxjultika naq li Jehobʼa kixtaqla 10 li rahilal re xkolbʼalebʼ chiruhebʼ laj Ejiipt bʼarwiʼ rahobʼtesinbʼilebʼ. Naq xeʼelk aran «keʼxkʼam li kʼaru wank rehebʼ laj Ejiipt» plaat, oor ut tʼikr (Éx. 12:35, 36). Joʼkan ajwiʼ li Jehobʼa kiroksi li xwankilal re xjachbʼal li Kaqi palaw re naq ebʼ laj Israel teʼeleliq chiru laj faraón. Joʼkan ajwiʼ kixkʼe rehebʼ li maná naq yookebʼ chi numeʼk saʼ li chaqichʼochʼ. Kʼaʼut naq moko sahebʼ ta chaq saʼ xchʼool? Moko xbʼaan ta naq maakʼaʼ xtzekemqebʼ xbʼaan bʼan naq inkʼaʼ nekeʼxbʼanyoxi li kʼaru wank rehebʼ.
Kʼaʼut naq moko sahebʼ ta saʼ xchʼool ebʼ laj Israel? (Chaawil li raqal 5).
6. Kʼaru tooxtenqʼa re naq toobʼanyoxinq?
6 Kʼaru tooxtenqʼa re naq toobʼanyoxinq? Xbʼeen, qakʼehaq qachʼool chi xkʼoxlankil rix li naxkʼe xsahil qachʼool. Maare naru naqatzʼiibʼa wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ li naqaj xbʼanyoxinkil (Lam. 3:22, 23). Xkabʼ, qabʼanyoxihaq rehebʼ li junchʼol li nekeʼxbʼaanu qe abʼan qʼaxal wiʼ chik re li Jehobʼa (Sal. 75:2). Rox, qasikʼaqebʼ li qamiiw li nekeʼxnaw bʼanyoxink. Xbʼaan naq wi nekeʼxnaw bʼanyoxink tqatzol ajwiʼ bʼanyoxink abʼan wi inkʼaʼ nekeʼxnaw bʼanyoxink inkʼaʼ ajwiʼ toobʼanyoxinq (Deut. 1:26-28; 2 Tim. 3:1, 2, 5). Wi junelik nokoobʼanyoxink moko txik ta qachʼool chirix li kʼaru maakʼaʼ qe.
7. Kʼaru xtenqʼank re li xʼAci re naq sahaq saʼ xchʼool?
7 Qilaq li kixkʼul li xʼAci, li wank Indonesia. Aʼan naxye: «Chiru li yajel COVID-19 xinʼok xjuntaqʼeetankil linwanjik rikʼinebʼ li junchʼol chik chi hermaan. Aʼin kixbʼaanu naq moko sahaq ta chik saʼ linchʼool» (Gál. 6:4). Kʼaru xtenqʼank re? Aʼan naxye: «Xinʼok xkʼoxlankil rix chixjunil li osobʼtesihom li ninkʼul saʼ xkʼabʼaʼ naq wankin saʼ xtenamit li Jehobʼa. Naq xinbʼanyoxi re li Jehobʼa chixjunil aʼin sa chik xwekʼa wibʼ». Xkʼambʼal qe rikʼin li hermaan naru nokooxtenqʼa wi moko sa ta qachʼool saʼ xkʼabʼaʼ li qawanjik.
QAKUBʼSIHAQ QIBʼ
8. Kʼaru xkʼul laj Baruc?
8 Chiru jun qʼehil laj Baruc li natenqʼank re laj Jeremías, moko sa ta chaq xchʼool rikʼin li xwanjik. Li xkʼanjel aʼan chaq xtenqʼankil laj Jeremías chi xyeebʼal jun li esil rehebʼ laj Israel chirix li teʼxkʼul saʼ xkʼabʼaʼ naq xeʼxqʼet ribʼ chiru li Jehobʼa. Abʼan laj Baruc kisach saʼ xchʼool naq li qʼaxal wank xwankil aʼan xbʼaanunkil li naraj li Jehobʼa. Abʼan aʼan kiʼok xkʼoxlankil ribʼ xjunes ut chirix kʼaru li naraj. Li Jehobʼa kiroksi li propeet Jeremías re xyeebʼal re: «Maakʼaʼ aj e naq yookat xsikʼbʼal xnimal aawankil. Maasikʼ chik» (Jer. 45:3-5). Chanchan tawiʼ kiyeheʼk re: «Sahaq aachʼool rikʼin li kʼaru wank aawe». Laj Baruc kixkʼulubʼa li kiyeheʼk re ut kikʼanjelak chiru li Jehobʼa chi sa saʼ xchʼool.
9. Kʼaru li naʼlebʼ naqatzol saʼ 1 Corintios 4:6, 7? (Chaawil ebʼ li jalam u).
9 Wank sut maare jun li hermaan t-oq xkʼoxlankil naq xkʼulubʼ xkʼulbʼal junaq li kʼanjel saʼ li chʼuut. Maare xbʼaan naq seebʼ xchʼool, kaw nakʼanjelak malaj naabʼal chihabʼ rokik chi kʼanjelak chiru li Jehobʼa. Abʼan maare jalanebʼ chik li hermaan nekeʼxkʼul li kʼanjel li naraj. Kʼaru ttenqʼanq re, re naq sahaq saʼ xchʼool? Naru tixnaʼlebʼa rix li kixye li apóstol Pablo saʼ 1 Corintios 4:6, 7 (yaabʼasi). Chixjunil li kʼanjel ut li seebʼal chalenaq rikʼin li Jehobʼa, moko qakʼulubʼ ta ebʼ li kʼanjel aʼin naxkʼe bʼan qe xbʼaan naq nokooxra (Rom. 12:3, 6; Efes. 2:8, 9).
Chixjunil li kʼanjel ut li seebʼal chalenaq rikʼin li Jehobʼa naxkʼe qe aʼin xbʼaan naq nokooxra. (Chaawil li raqal 9).b
10. Kʼaru tooxtenqʼa re xyuʼaminkil li kubʼsink ibʼ?
10 Xnaʼlebʼankil li reetalil li Jesús tooxtenqʼa re naq tqakubʼsi qibʼ. Qajultikaq naq kixchʼaj roqebʼ li xʼapóstol usta naxnaw naq aʼan Ralal li Yos ut nim xwankil. Li apóstol Juan kixye: «Li Jesús naxnaw naq kʼebʼil chixjunil saʼ ruqʼ xbʼaan li Yuwaʼbʼej, naq kichalk rikʼin li Yos ut tsutqʼiiq rikʼin li Yos, […] ut kiʼok xchʼajbʼal roqebʼ li xtzolom» (Juan 13:3-5). Maare li Jesús xruuk raj xkʼoxlankil naq ebʼ li xtzolom xeʼxchʼaj raj li roq. Abʼan maajunwa kixkʼoxla naq wanq rochoch, naabʼalaq xtumin malaj twanq joʼ junaq bʼihom (Luc. 9:58). Aʼan naxkubʼsi chaq ribʼ joʼkan naq sa chaq xchʼool rikʼin li kʼaru wank chaq re. Kixkanabʼ jun chaabʼil eetalil choʼq qe (Juan 13:15).
11. Kʼaru kitenqʼank re laj Dennis re naq sahaq saʼ xchʼool rikʼin li kʼaru wank re?
11 Laj Dennis li chalenaq saʼ li tenamit Países Bajos naxyal xkʼambʼal re rikʼin li Jesús chirix li kubʼsink ibʼ abʼan wank sut nachʼaʼajkoʼk chiru. Aʼan naxye: «Naq nakʼeheʼk re jun li hermaan li kʼanjel li nawaj raj wank sut moko sa ta nawekʼa wibʼ. Naq nawekʼa chi kamaʼin ninʼok xtzolbʼal chirix li kubʼsink ibʼ. Saʼ JW Library®, wank ebʼ li xraqal li Santil Hu li kʼulanbʼil inbʼan ut ninyaabʼasihebʼ wiʼ chik. Saʼ linselular xinkubʼsi wiibʼ oxibʼ li seeraqʼ li naʼaatinak chirix li kubʼsink ibʼ ut junelik nawabʼihebʼ.a Xintzol naq li kʼanjel aʼan re xkʼebʼal xloqʼal li Jehobʼa ut naq yal kixkanabʼ naq tqatenqʼa. Aʼan bʼan nabʼaanunk re naq us t-elq li kʼanjel». Naq tqekʼa qibʼ joʼ laj Dennis qatzolaq chirix li kubʼsink ibʼ. Chi kamaʼan tqachaabʼilobʼresi qaʼamiiwil rikʼin li Jehobʼa ut sahaq saʼ qachʼool (Sant. 4:6, 8).
QAKʼOXLAQ RIX LI NAXYEECHIʼI QE LI JEHOBʼA
12. Kʼaru naxyeechiʼi qe li Yos li nokooxtenqʼa re naq sahaq qachʼool rikʼin li qawanjik? (Isaías 65:21-25).
12 Xkʼoxlankil rix li naxyeechiʼi qe li Jehobʼa nokooxtenqʼa re naq sahaq qachʼool rikʼin li qawanjik anaqwan. Joʼ xqil saʼ li xhu laj Isaías, li Jehobʼa naxnaw naq chʼaʼaj wank saʼ li ruuchichʼochʼ aʼin, abʼan naxyeechiʼi qe naq chi seebʼ trisi chixjunil li chʼaʼajkilal (yaabʼasi Isaías 65:21-25). Saʼ li akʼ ruuchichʼochʼ twanq li qochoch, qachaabʼil kʼanjel ut li qatzekemq. Ut inkʼaʼ chik tooxiwaq naq tqakʼul junaq li rahilal joʼ junkabʼal (Is. 32:17, 18; Ezeq. 34:25). Chʼolchʼo naq li naxyeechiʼi li Jehobʼa ttzʼaqloq ru.
13. Joqʼe naʼajmank naq tqakʼoxla rix ebʼ li yeechiʼom?
13 Kʼaʼut naq qʼaxal wank xwankil naq rajlal tqanaʼlebʼa rix li naxyeechiʼi li Jehobʼa? Xbʼaan naq wanko saʼ «xraqik ebʼ li kutan» ut chiqajunilo naqanumsi ebʼ li chʼaʼajkilal (2 Tim. 3:1). Rajlal kutan li Jehobʼa naxkʼe qe li tenqʼ, li naʼlebʼ ut li metzʼew li naʼajmank chiqu (Sal. 145:14). Joʼkan ajwiʼ naxkʼe qe li oybʼenihom naq yooko xnumsinkil ebʼ li chʼaʼajkilal. Re xwenteninkil li qajunkabʼal maare naʼajmank naq kaw tookʼanjelaq. Abʼan naqanaw naq moko junelik ta joʼkanaq li qawanjik. Li Jehobʼa naxyeechiʼi qe naq saʼ li akʼ ruuchichʼochʼ tixkʼe qe naabʼal li kʼaru qe (Sal. 9:19; 72:12-14). Maare yooko ajwiʼ xnumsinkil junaq li rahilal, li yajel abʼan aʼin moko naraj ta xyeebʼal naq maakʼaʼ qoybʼenihom ut naq kamaʼanaq junelik qayuʼam. Li Jehobʼa naxye qe naq tixsach chi junajwa li yajel ut li kamk (Apoc. 21:3, 4). Xnaʼlebʼankil rix li yeechiʼom aʼin naru nokooxtenqʼa chi xqʼaxbʼal ru yalaq kʼaru chi chʼaʼajkilal li tqanumsi. Xbʼaan naq usta tqakʼul junaq li rahilal malaj xkamk junaq li qakomon malaj yooqo xnumsinkil junaq li yajel naru naq sahaq saʼ qachʼool. Maakʼaʼ naxye kʼaru yooko xnumsinkil naqanaw naq «li chʼaʼajkilal junpaat ajwiʼ nekeʼwank» ut naq saʼ li akʼ ruuchichʼochʼ chixjunil aʼin tsachq (2 Cor. 4:17, 18).
14. Chanru tqakawresi qapaabʼal chirix li naxyeechiʼi qe li Yos?
14 Chanru tooruuq xkawresinkil li qapaabʼal rikʼin li naxyeechiʼi qe li Jehobʼa re naq sahaq qachʼool rikʼin li qawanjik? Naru naqaye naq joʼ jun li kristiʼaan naroksi li lem re naq saqenk t-iloq joʼkan ajwiʼ li qoybʼenihom nokooxtenqʼa re naq kawaq qapaabʼal chirix li naxyeechiʼi qe li Jehobʼa. Jun eetalil, wi naʼok qakʼaʼuxl chirix li tumin naru tqakʼoxla chanruhaq li wanjik naq moko t-ajmanq ta chik li tumin chi moko wanq ta chik li nebʼaʼil. Wi nachʼinaak qachʼool xbʼaan naq toj maajiʼ naqakʼul junaq li kʼanjel saʼ li chʼuut li naqaj raj naru naqakʼoxla naq aʼin maakʼaʼaq xwankil naq chaabʼilaq chik qayuʼam ut naq naqakʼam naabʼal chihabʼ kʼanjelak chiru li Jehobʼa (1 Tim. 6:19). Maare xbʼaan li chʼaʼajkilal inkʼaʼ nokooruuk xkʼoxlankil rix li kutan chalk re. Abʼan wi junelik naqakʼoxla rix li kutan chalk re aʼin tooxtenqʼa re naq inkʼaʼ tqakʼe qachʼool chirix li qachʼaʼajkilal.
15. Kʼaru naqatzol rikʼin li kixkʼul li xChrista?
15 Qilaq li naru tqatzol rikʼin li kixkʼul li xChrista, rixaqil laj Dennis, li xooʼaatinak wiʼ saʼ li raqal 11. Aʼan naxye: «Wank jun linyajel li naxbʼaanu naq maakʼaʼaq linmetzʼew. Junelik saʼ chʼaat wankin ut ra linjunxaqalil. Saʼ jun kutan laj bʼanonel kixye we naq moko tinʼusaaq ta chik. Saʼ junpaat xinkʼoxla: “Aʼan moko naril ta li kutan chalk re joʼ laaʼin”. Laaʼin ninkʼe inchʼool chirix li naxyeechiʼi li Yos ut aʼin nikinxtenqʼa re naq tuqtuuq ru linchʼool. Usta saʼ li ruuchichʼochʼ aʼin ninnumsi ebʼ li rahilal ninnaw naq saʼ li akʼ ruuchichʼochʼ tinyal xsahil li wank!».
MAAKʼAʼ TMAJELOʼQ CHIRUHEBʼ LI NEKEʼPAABʼANK RE LI YOS
16. Kʼaʼut kixye laj David naq ebʼ li nekeʼpaabʼank chiru li Jehobʼa «maakʼaʼ taamajeloʼq rehebʼ»?
16 Usta sa li qachʼool rikʼin li qawanjik naru tqanumsi wiibʼ oxibʼ li chʼaʼajkilal. Qakʼoxlaq li kixkʼul li awabʼej David. Xeʼkamk oxibʼ li ralal, xeʼxqʼabʼa, xeʼxrahobʼtesi ut xeʼraj xkamsinkil. Usta joʼkan sa chaq saʼ xchʼool. Laj David kixye chirix li Jehobʼa: «Ebʼ li nekeʼpaabʼank chiru maakʼaʼ taamajeloʼq rehebʼ» (Sal. 34:10, 11). Kʼaʼut kixye aʼin? Xbʼaan naq usta naxnaw naq li Jehobʼa moko tixram ta naq tqakʼul li chʼaʼajkilal naxnaw naq aʼan tixkʼe qe li t-ajmanq chiqu (Sal. 145:16). Joʼ laj David, laaʼo ajwiʼ sa saʼ li qachʼool xbʼaan naq naqanaw naq maakʼaʼ naxye li tkʼulmanq li Jehobʼa junelik tooxtenqʼa.
17. Kʼaʼut nakaawaj naq sahaq saʼ laachʼool rikʼin laawanjik?
17 Li Jehobʼa naraj naq sahaq saʼ qachʼool maakʼaʼ naxye chanru qawanjik (Sal. 131:1, 2). Anaqwan naq naqanaw chanru xtawbʼal aʼin qayalaq qaqʼe chi bʼanyoxink, xkubʼsinkil qibʼ ut xkʼoxlankil rix li naxyeechiʼi qe li Yos. Chi kamaʼan tooruuq xyeebʼal: «Xintzol naq sahaq inchʼool maakʼaʼ naxye chanru linwanjik» (Filip. 4:11).
BʼICH 118 «Kʼe xtzʼaqobʼ li qapaabʼaal»
a Jun eetalil, il saʼ jw.org li wiibʼ chi seeraqʼ saʼ li naʼlebʼ xtzʼilbʼal li Santil Hu rajlal kutan li naxkʼabʼaʼi: Jehová cuida a los humildes ut El orgullo conduce al desastre.
b XCHʼOLOBʼANKIL EBʼ LI JALAM U: Jun li hermaan naxyiibʼ wiibʼ oxibʼ li napoʼeʼk saʼ jun rehebʼ li naʼaj saʼ xmolam li Jehobʼa, jun li hermaan li kixtzol li raatinobʼaalebʼ li inkʼaʼ nekeʼruuk chi aatinak ut abʼink nekeʼaatinak rikʼin saʼ jun li nimla chʼutam ut jun li hermaan naxkʼe jun li seeraqʼ.