ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • mwbr17 Mei ep. 1-10
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa, Mei 2017

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa, Mei 2017
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2017
  • Oupalanyole
  • 1-7 MEI
  • Konakona moule omamona opamhepo
Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2017
mwbr17 Mei ep. 1-10

Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

1-7 MEI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKULUNGA | JEREMIA 32-34

“Edidiliko kutya Ovaisrael otava ka mangululwa”

(Jeremia 32:6-9) Ndele Jeremia okwa tya: Ondjovo ei yOmwene oya hanga nge: 7 Tala, omutekulu woye, omona waSallum, Hanamel, ote uya paife kwoove ndele te ku lombwele: Lilandela epya lange lokuAnatot, osheshi ove pamhangela yepata u neitavelelo loku li landa. 8 Ndele omutekulu wange, Hanamel, okwe uya kwaame ngaashi Omwene a tonga, momukala wongulu yodolongo, ndele ta ti: Lilandela epya lange olo lokuAnatot, li li momukunda wepata laBenjamin, osheshi oove omunepata wavo nopamhango yoshilongo wa itavelelwa oku li landa, hano, li landa. Opo nee ame nda dimbulukwa ondjovo ei oyOmwene. 9 Ndele ame onda landa olo laHanamel, omutekulu wange, ndele nde mu valela oimaliwa eesekeli oisiliveli omulongo naheyali.

(Jeremia 32:15) Osheshi Omwene womatanga ovakwaita, Kalunga kaIsrael, ota ti ngaha: Osheshi omafiku okomesho omaumbo nomapya noikunino yomiviinyu otai ka landwa vali moshilongo eshi.

it-1 105 okat. 2

Anatot

Jeremia okwa li ha kala muAnatot, ashike ka li a fimanekwa kovanhu vomoshiwana shavo nova li va hala oku mu dipaa eshi a li ha udifa etumwalaka laKalunga. (Jer 1:1; 11:21-23; 29:27) Oshidjemo, Jehova okwa li a xunganeka kutya oshilando osho otashi ka hangwa komaudjuu, naasho osha ka wanifwa eshi Babilon sha kwata ko oshilando osho. (Jer 11:21-23) Mepingafano nehanauno laJerusalem, Jeremia okwa katuka paveta ndele ta lande epya kumumwaina muAnatot olo li li edidiliko kutya otava ka mangululwa moukwatwa. (Jer 32:7-9) Mokati kaavo va dja moukwatwa pamwe naSerubbabel, ovalumenhu 128 vomuAnatot; Anatot oshimwe shomeedolopa odo da ka tungululwa, naasho osha wanifa po exunganeko laJeremia. — Esra 2:23; Neh 7:27; 11:32

(Jeremia 32:10-12) Ame onda shanga omushangwa welandakanifo, nde u tula oshihako, ndele nda ifana eendobwedi noimaliwa onde i yelekifa oshiyelekifo. 11 Opo nee ame onda kufa omushangwa ou welandakanifo wa patwa paudafano nopamhango noshihako, ndele nda kufa omushangwa umwe welandakanifo uhe noshihako, 12 ndele omushangwa ou welandakanifo u noshihako onde u pa Baruk yaNeria laMaasea, omoipafi yomutekulu wange Hanamel nomoipafi yeendobwedi da shanga mo omadina ado momushangwa welandakanifo, omoipafi yOvajuda aveshe va li mongulu yodolongo

w07 4/1 11 okat. 3

Omanenediladilo okudja membo laJeremia

32:10-15 — Omolwashike Jeremia a li a shanga omikanda mbali delandakanifo? Omukanda umwe kawa li wa patwa noshihakifo opo u dule okuleshwa noupu. Omukanda mukwao owa li wa patwa noshihakifo nokutuvikilwa opo u yandje oundombwedi ngeenge pe na omhata shi na sha naao inau patwa noshihakifo. Jeremia okwe tu tulila po oshihopaenenwa shi na sha nokuninga oinima pamulandu woveta, nonande ohatu ungaunga novapambele ile ovaitaveli vakwetu.

(Jeremia 33:7, 8) Ndele ohandi ka lundulula osho sha hanga Juda naasho sha hanga Israel, ndele handi va tungu va kale ngaashi nale. 8 Ndele ohandi ke va kosha oilonga yavo aishe ii ve i nyona kwaame, nonda hala oku va dimina po omatauluko avo aveshe, va nyona kwaame nokwe va twifa ondubo naame.

jr 152 okat. 22-23

“Ove na okushiiva nge”

22 Ngeenge owa udifwa nai komunhu neendjovo inadi diladilwa nawa ile keenghatu, mbela oto ka hopaenena ngoo Jehova? Shi na sha nOvajuda vopefimbo lonale, Kalunga okwa ti ota ‘kosho’ ovo a dimina po. (Lesha Jeremia 33:8.) Ota dulu okukoshola ile okuyelifa momukalo oo kutya ota ekeleshi omanyono aavo ve livela ombedi noku va pa vali omhito moilonga Yaye. Okudiminwa po kuKalunga inashi hala kutya paife omunhu okwa wanenena nokwa kosholwa kokuhawanenwa kwoulunde. Natango ohatu lihongo mo shihapu mwaasho Kalunga a popya kutya ote tu koshola. Otu na okukendabala opo tuha kale hatu dimbuluka omapuko avamwe, sha hala kutya otwa tala ko omunhu oo a koshoka molwaashi otwe mu dimina po. Ngahelipi mbela?

23 Natu tye nee owa pewa oshali sholwiyo liwa ile oshiyuma. Ngeenge osha kake, mbela oto ke shi kupulashi? Hasho nandenande. Kape na omalimbililo kutya oto ke shi wapaleka nawanawa, to shi pushula edilo nekako. Owa hala alushe oku shi kaleka monghalo iwa notashi vema nawa. Oto dulu yo okuhenuka okukwatela onghone nokukala wa handukila ovamwaxo ovo ve ku udifa nai. Henuka okukala to diladila koinima oyo wa ulwa ile wa ningilwa. Eshi to kendabala ngaashi to dulu okukupula konima oinima oyo wa ulwa, oto koshola omunhu oo wa dimina po. Oto ka kala vali u na omhito yokupanga oukaume wopofingo nomunhu a tya ngaho ngeenge owa kala u na omadiladilo a koshoka.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jeremia 33:15) Pomafiku enya nomefimbo tuu olo ohandi ka tutumifila David oshitutumine shouyuki, ndele ye ota ka longa oshili nouyuki moshilongo.

jr 173 okat 10

Mona ouwa mehangano lipe

10 Jeremia okwa li a holola oo a li te ke uya, Messias oo e li “oshitutumine” shaDavid. Omuti wepata laDavid owa hangwa wa tetwa po nokuli nopefimbo opo Jeremia a ninga omuprofeti. Ashike efina inali fya. Mokweendela ko kwefimbo, Jesus okwa ka dalwa mepata lohamba David. Okwa wana okwiifanwa “Omwene ouyuki wetu” osho tashi ulike kutya Kalunga okwa lenga ongushu yaye. (Lesha Jeremia 23:5, 6.) Jehova okwa efa omona waye ewifa a lole efyo nouyahame wokumona oixuna kwokombada yedu. Metwokumwe nouyuki, Jehova okwa longifa ongushu yekuliloyambo loshitutumine shaDavid li ninge ediminepo lomatimba. (Jer. 33:15) Osho osha yeululila vamwe ondjila yokuudifa “eyukipalifo lomwenyo” nova vaekwe nomhepo iyapuki opo va ninge oshitukulwa shehangano lipe. Ovo vehe fi oshitukulwa shehangano olo navo otava mono mo ouwa naasho oshi li oumbangi wouyuki waKalunga u li wetikile. — Rom. 5:18.

(Jeremia 33:23, 24) Ondjovo ei yOmwene oya hanga vali Jeremia, ta ti: 24 Ino koneka oshiwana eshi tashi shi popi, tashi ti: “Omapata aa avali, Omwene e a hoolola, okwe a ekelashi?” Ndele tava dini oshiwana shange sha fa kashi fi vali oshiwana moipafi yavo.

w07 4/1 11 okat. 4

Omanenediladilo okudja membo laJeremia

33:23, 24 — ‘Omapata avali’ oo a popiwa meevelishe odo otaa ulike kushike? Limwe otali ulike kepata leehamba laDavid, ofimbo likwao tali ulike kepata lovapristeri vomoludalo laAron. Eshi Jerusalem notembeli yasho ya hanaunwa po, ovanhu ova li tava diladila kutya Jehova okwa li a ekelashi omapata oo avali noka li vali ta ka kala nouhamba oo u mu lile po kombada yedu nova li tava diladila kutya elongelokalunga lashili kala li tali ka tungululwa.

Elesho lOmbiibeli

(Jeremia 32:1-12) Ondjovo ei oya dja kOmwene ya hanga Jeremia momudo omutimulongo wepangelo laSedekia, ohamba yaJuda, oo tuu oo omudo omutimulongo nomutihetatu waNebukadnesar. 2 Pomafiku enya ongudu yovakwaita yohamba yaBabilon oya kondekela Jerusalem, nomuxunganeki Jeremia omo a hangika, a li a idililwa moluumbo longulu yodolongo ya li mouhamba wohamba yaJuda. 3 Ohamba yaJuda, Sedekia, okwe mu idilila mo, ndele ta ti: “Oshike hano to xunganeke ndele to ti: ‘Omwene ota ti: tala, oshilando eshi ohandi shi yandje momake ohamba yaBabilon, ndele ye ote ke shi nangala? 4 Ndele Sedekia, ohamba yaJuda ite lixupifa momake Ovakaldea, ndelenee ye ota yandjwa shili momake ohamba yaBabilon ndele ta ka popya naye okanya nokanya ndele tava ka monafana omesho nomesho; 5 ndele ye ota ka twala Sedekia kuBabilon, noko e nokukala fiyo handi mu dimbulukwa, ondjovo yOmwene oyo. Nye ngeenge tamu lwifa Ovakaldea kamu na apa tamu shi dulu.’” 6 Ndele Jeremia okwa tya: Ondjovo ei yOmwene oya hanga nge: 7 Tala, omutekulu woye, omona waSallum, Hanamel, ote uya paife kwoove ndele te ku lombwele: Lilandela epya lange lokuAnatot, osheshi ove pamhangela yepata u neitavelelo loku li landa. 8 Ndele omutekulu wange, Hanamel, okwe uya kwaame ngaashi Omwene a tonga, momukala wongulu yodolongo, ndele ta ti: Lilandela epya lange olo lokuAnatot, li li momukunda wepata laBenjamin, osheshi oove omunepata wavo nopamhango yoshilongo wa itavelelwa oku li landa, hano, li landa. Opo nee ame nda dimbulukwa ondjovo ei oyOmwene. 9 Ndele ame onda landa olo laHanamel, omutekulu wange, ndele nde mu valela oimaliwa eesekeli oisiliveli omulongo naheyali. 10 Ame onda shanga omushangwa welandakanifo, nde u tula oshihako, ndele nda ifana eendobwedi noimaliwa onde i yelekifa oshiyelekifo. 11 Opo nee ame onda kufa omushangwa ou welandakanifo wa patwa paudafano nopamhango noshihako, ndele nda kufa omushangwa umwe welandakanifo uhe noshihako, 12 ndele omushangwa ou welandakanifo u noshihako onde u pa Baruk yaNeria laMaasea, omoipafi yomutekulu wange Hanamel nomoipafi yeendobwedi da shanga mo omadina ado momushangwa welandakanifo, omoipafi yOvajuda aveshe va li mongulu yodolongo.

8-14 MEI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JEREMIA 35-38

“Ebed-Melek oku li oshihopaenenwa shiwa shouladi nonghenda”

(Jeremia 38:4-6) Opo nee ovakulunhu va lombwela ohamba tava ti: “Omulumenhu ou na dipawe, osheshi ota fifa ovakwaita ounye, ava va xupa moshilando ndele ta tyololokifa ovanhu aveshe, eshi te va lombwele eendjovo da tya ngaha. Osheshi omulumenhu ou ita kongo ombili yovanhu ava, ndelenee omupya.” 5 Ndele ohamba Sedekia okwe va lombwela ta ti: “Tala, ye oku li momake eni, osheshi ohamba itai dulu okutya sha kunye.” 6 Opo nee ova kufa Jeremia ndele tave mu ekele mondungu yaMalkia omona wohamba ya li moluumbo longulu yodolongo, ve mu kulukifila nongodi. Mondungu omwa li muhe nomeva, onhata aike. Ndele Jeremia okwa ningina mo monhata.

it-2 1228 okat. 3

Sedekia

Oshinima shimwe osho tashi ulike kutya Sedekia ka li e na eenghono, osheshi a li a hala okudipaifa Jeremia omolwomatokolo omalenga. Eshi Jeremia a li ta udifa osha li tashi nyono po ombili yoshiwana, nomolwaashi Sedekia a ti: “Tala, ye oku li momake eni, osheshi ohamba itai dulu okutya sha kunye.” Opo nee konima yefimbo, Sedekia okwa ka pa Ebed-melek epitikilo opo a ka kufe mo Jeremia mondungu pamwe novalumenhu 30. Lwanima, Sedekia okwa ka kundafana naJeremia meholeko, noku mu shilipaleka kutya ite ke mu dipaa noite ke mu yandja momake ovanhu ovo va hala oku mu dipaa. Ashike Sedekia okwa li a tila okuhandukilwa kOvajuda ovo va ama kOvakaldea noinava hokwa eendjovo daye da nwefwa mo odo kutya nave liyandje kOvababilon. Omolwoutile, ohamba oya li ya lombwela Jeremia kutya ina lombwela nandenande omalenga oo a vendjavendja kutya ova li tava kundafana naye kombinga yashike. — Jer 38:1-28.

(Jeremia 38:7-10) Ndele Ebed-Melek Omuetiopia, elenga la li mouhamba, okwa uda Jeremia a ekelwa mondungu, ndelenee ohamba oya hangikile moshivelo shaBenjamin. 8 Ebed-Melek okwa dja mo mouhamba ndele ta popi nohamba ta ti: 9 “Omwene wange, ohamba. Ovalumenhu venya ova nyona mwaashishe eshi ve shi ningila omuxunganeki Jeremia, eshi ve mu ekela mo mondungu. Ota file mo ondjala, osheshi moshilando kamu na vali omungome.” 10 Ohamba oya lombwela Ebed-Melek Omuetiopia tai ti: “Kufa ovalumenhu omilongo nhatu, mu ye mu ka shile mo omuxunganeki Jeremia fimbo ina fya.”

w12 5/1 31 okat. 2-3

Kalunga oha yandje ondjabi kwaavo have mu longele

Ebed-melek oye lye? Okwa li hamushanga womombala yaSedekia muJuda. Ebed-melek okwa li ko pefimbo laJeremia, oo a tumwa kuKalunga opo a udife ehanauno olo la li tali ka hanga Juda molwaashi kasha li shi diinini. Nonande okwa li a dingililwa komalenga oo ihaa tila Kalunga, Ebed-melek okwa li omutilikalunga nokwa li a fimaneka Jeremia. Omaukwatya aEbed-melek opakalunga okwa li a yelekwa eshi omalenga omakolokoshi a li a lundila Jeremia kutya omukengeleledi noku mu umbila mondungu opo ngeno a file mo. (Jeremia 38:4-6) Ebed-melek okwa li ta ka ninga po shike?

Ebed-melek okwa li a katuka meendelelo nouladi nopehe nokutila omalenga. Okwa li a ya koshipala shaSedekia moipafi yomalenga aeshe nokupopya kutya Jeremia ina ungaungiwa naye pauyuki. Otashi dulika a li ta popi kombinga yomalenga omakolokoshi eshi a lombwela ohamba a ti: ‘Ovalumenhu venya ova nyona kuJeremia.’ (Jeremia 38:9) Sedekia okwa li a katuka onghatu keetepo laEbed-melek ndele ta yandje omhango kutya na kufe ovalumenhu 30 va ka nane mo Jeremia.

(Jeremia 38:11-13) Opo nee Ebed-Melek okwa kufa ovalumenhu, ndele ta i navo mouhamba, ta i monhele i li koshi yelimba lokutuvikila ndele ta kufa mo omalapi a nyanyauka a kulupa, nokwe a kulukifile nongodi kuJeremia mondungu. 12 Ndele Ebed-Melek Omuetiopia okwa lombwela Jeremia ndele ta ti: Omalapi oo oinyanyu a tula meenghwapa doye koshi yongodi. Jeremia okwe shi ninga. 13 Ndele ova shila mo Jeremia nongodi mondungu. Ndele Jeremia okwa kala moluumbo lodolongo.

w12 5/1 31 okat. 4

Kalunga oha yandje ondjabi kwaavo have mu longele

Ebed-melek okwa li a ulika onghenda oyo i li oukwatya muwa. Okwa kufa “omalapi a nyanyauka a kulupa” noku a yandja kuJeremia. Omolwashike a kufa omalapi? Opo Jeremia a dule oku e litula meenghwapa daye, naasho osheshi ningifa shipu oku mu nana mo modungu omo a li a umbilwa. — Jeremia 38:11-13.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jeremia 35:19) Onghee hano Omwene womatanga ovakwaita, Kalunga kaIsrael, ota ti: Mepata laJonadab, omona waRekab itamu ka pumba omulumenhu ou ta ka kala ofika koshipala shange fiyo alushe.”

it-2 759

Ovarekab

Jehova okwa li e va hokwa molwaashi ova li ve na efimaneko nohava dulika. Ova kala hava dulika kooxe yavo vopanhu noinava kala nande hava tengauka va fa Ovajuda ovo ihava dulika kOmushiti wavo. (Jer 35:12-16) Kalunga okwa udanekela Ovarekab a ti: “Mepata laJonadab, omona waRekab itamu ka pumba omulumenhu ou ta ka kala ofika koshipala shange fiyo alushe.” — Jer 35:19.

(Jeremia 37:21) Opo nee ohamba Sedekia okwa lombwela, Jeremia na diininwe moluumbo lodolongo ndele na pewe omungome umwe keshe efiku, u ka talwe kepandavanda lovateleki vomingome, fiyo omingome adishe domoshilando da pwa po. Osho ngaha Jeremia a kala moluumbo lodolongo.

w98 1/15 18 okat. 16-17

Twikila okweenda pamwe naKalunga

16 Jehova ohe tu lombwele pahole kombinga yepepelelo olo hatu ka mona koshi yOuhamba wopaMessias. (Epsalme 72:1-4, 16; Jesaja 25:7, 8) Ohe tu kwafele yo tu lididimikile omafininiko omonghalamwenyo moku tu pa omayele e na sha nokupitifa komesho oinima oyo i na oshilonga. (Mateus 4:4; 6:25-34) Onghedi omo Jehova a kwafela ovapiya vaye vopefimbo lonale otai tu shilipaleke kutya ote ku tu kwafela yo. (Jeremia 37:21; Jakob 5:11) Ohe tu pameke okupitila meendjovo daye kashi na nee mbudi kutya ohatu shakeneke omashongo a tya ngahelipi, ohole yaye i na oudiinini ihai lunduluka. (Ovaroma 8:35-39) Jehova ota lombwele ovo ve mu lineekela ta ti: “Ame ihandi ku efa noitandi ku fii po nande.” — Ovaheberi 13:5.

17 Ovakriste vashili ohava ende pamwe naKalunga molwaashi ohava pamekwa keendjovo daye noihava kanduka mo mondjila yaye. Vahapu, moilongo oyo ya hepa ova tambula ko omupopyo oo kutya ngeenge owa kufa oshinima shomunhu oo a hepuluka ino vaka. Ashike ovo hava ende meitavelo inava tambula ko omupopyo oo. Ova fimaneka omifikamhango daKalunga komesho yoinima aishe nova teelele okupewa ondjabi omolwelihumbato lavo la koshoka. (Omayeletumbulo 30:8, 9; 1 Ovakorinto 10:13; Ovaheberi 13:18) Omufiyekadi umwe moIndia okwa mona kutya okukala a hala okulonga nosho yo okukwata nawa oinima okwe mu kwafela a ungaunge nonghalo. Ponhele yokukala e na olungwenye omolwonghalo yaye, okwa li e na oushili kutya ngeenge okwa pitifa komesho Ouhamba waKalunga nouyuki waye, Jehova ota ka nangeka noupuna eenghendabala daye opo a mone oipumbiwa yaye noyomona waye. (Mateus 6:33, 34) Ovanhu vahapu mounyuni aushe ohava pitifa komesho Ouhamba waKalunga kashi na nee mbudi kutya ova taalela eenghalo didjuu molwaashi ova tala ko Jehova e li omuxupifi neameno lavo. (Epsalme 91:2) Mbela naave osho u udite ngaho?

w95 8/1 5 okat 5-6

Ethimbo Ewanawa Oli Li Komeho

Konima yethimbo, sho omukwaniilwa gwaBabilon a kondekele Jerusalem oshishuni monima, aantu oya li ye na “okulya oshikwiila sha yelekwa nokunika uuthigwa.” (Hesekiel 4:16) Onkalo oya ningi ya kwata miiti noonkondo opo aakiintu yamwe ya lye aanona yawo. (Ontakumandjimbo 2:20) Ihe nokuli nando omuprofeti Jeremia okwa li e edhililwa molwokuuvitha kwe, Jehova okwa si oshimpwiyu opo ‘Jeremia a pewe kehe esiku oshikwiila, sha falwa ko mepandaanda lyaateleki yiikwiila, ondongo iikwiila ayihe yomoshilando ya pu kuliwa po.’— Jeremia 37:21.

Jehova okwa li mbela a dhimbwa Jeremia sho oshikwiila sha pu po? Osha yela kutya hasho, oshoka sho oshilando sha ponokelwa kAababilon, Jeremia okwa li a pewa ‘iipalutha nomagano nokwa lalekwa.’ — Jeremia 40:5, 6; tala wo Epsalmi 37:25.

Elesho lOmbiibeli

(Jeremia 36:27-37:2) Ohamba eshi ya xwika po omushangwatonywa neendjovo odo da shangelwa mo, Baruk e di shanga da dja mokanya kaye, eendjovo dOmwene oda hanga Jeremia tadi ti: 28 “Kufa omushangwatonywa umwe, ove u shangele mo eendjovo adishe odo dotete, da li momushangwatonywa winya wotete wa xwikwa po kuJehoiakim, ohamba yaJuda.” 29 Ndele mokupopya Jehoiakim, ohamba yaJuda, u nokutya: Omwene ota ti ngaha: “Owa xwika omushangwatonywa ou nokutonga: omolwashike wa shangela mo ngaha kutya, ohamba yaBabilon otai uya shili ndele tai hanauna po oshilongo eshi novanhu noimuna ote i mane po sheke? 30 Onghee Omwene ota popi Jehoiakim, ohamba yaJuda ndele ta ti ngaha: Ye ita ka kala e noludalo tali kala omutumba kolukalwapangelo laDavid. Oshimhu shaye otashi ka ekelwashi shi nangale moupyu womutenya nomoutalala woufiku, 31 ndele ohandi ke mu handukila, oye mwene noludalo laye novapiya vaye molwoulunde wavo. Ndele kombada yavo nayoonakukala muJerusalem nokombada yovalumenhu vomuJuda ohandi ka eta omupya aushe ou, nde u va lombwela, nande vo inava uda nge.” 32 Opo nee Jeremia okwa kufa omushangwatonywa umwe ndele te u pe Baruk omushangi, omona waNeria. Ndele ye okwa shanga eendjovo adishe ngaashi edi domomushangwatonywa wa xwikwa po momundilo kuJehoiakim, ohamba yaJuda. Ndele mwa wedwa eendjovo dihapu da fa odo.

37 Ndele Sedekia yaJosia okwa ninga ohamba ponhele yaKonja yaJehoiakim, ngaashi Nebukadnesar, ohamba yaBabilon, e mu nangeka mouhamba woshilongo shaJuda. 2 Ndelenee ye mwene nomalenga aye novanhu vomoshilongo inava pwilikina eendjovo dOmwene e di lombwelifa omuxunganeki Jeremia.

15-21 MEI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JEREMIA 39-43

“Jehova ota ka pa keshe umwe shi fike poilonga yaye”

(Jeremia 39:4-7) Ndele Sedekia, ohamba yaJuda, novakwaita vaye aveshe, eshi ve va mona ova faduka po, va dja mo moshilando oufiku nove shi fiya po, va ya nondjila yoshikunino shohamba, va pita moshivelo shopokati komakumahote avali. Ndele ye okwa ya nondjila tai twala komahenene. 5 Ndelenee oita yOvakaldea oye va shikula noya hanga Sedekia momahenene aJeriko. Ove mu kwata nove mu twala kuNebukadnesar, ohamba yaBabilon, kuRibla, moshilongo shaHamat, ndele ye okwe mu tokola. 6 Ndele ohamba yaBabilon oya dipaela ovana vaSedekia muRibla, omoipafi yaxe. Nosho yo ohamba yaBabilon okwa dipaifa ovanamadina aveshe vomuJuda. 7 Ndele okwa twiyaula Sedekia omesho, ndele te mu mangifa omalyenge matwima, e mu twale kuBabilon.

it-2 1228 okat. 4

Sedekia

Ehanauno laJerusalem. Okudja mo 607 K.O.P., ‘omudo omutimulongo naumwe wohamba Sedekia mefiku etimuwoi lohani onhine,’ Jerusalem osha li sha ponokelwa. Sedekia okwa ya onhapo pamwe novalumenhu vaye onguloshi oyo va ponokelwa. Sedekia okwa li a kwatelwa mefilu laJeriko nokutwalwa kuNebukadnesar kuRibla. Ovana vaye ovamati ova dipawa moipafi yaye. Pefimbo olo Sedekia okwa li ashike e na omido 32, osho tashi ulike kutya ovanamati vaye kava li ve na omido dihapu. Konima eshi ovana vaye va dipaelwa moipafi yaye, okwa li wa twiyaulwa omesho, noku mangwa nomalyenge matwima noku mu twalwa kuBabilon, oko a ka fila. — 2Eeh 25:2-7; Jer 39:2-7; 44:30; 52:6-11; yelekanifa Jer 24:8-10; Hes 12:11-16; 21:25-27

(Jeremia 39:15-18) Jeremia fimbo a li moluumbo lodolongo okwa hangwa kondjovo ei nokutya: 16 Inda u ka lombwele Ebed-Melek Omuetiopia u tye: Omwene womatanga ovakwaita, Kalunga kaIsrael, ota ti: “Tala, eendjovo dange nde di popya omolwoshilando eshi onda hala oku di wanifa, shi mone owii, hauwa, ndele mefiku tuu olo otadi ka ninga doshili momesho oye. 17 Ndelenee mefiku tuu olo ohandi ke ku xupifa, Omwene ta ti, ndele ove ito ka yandjwa momake ovanhu we va tila. 18 Osheshi ohandi ke ku xupifa, ito dipawa keongamukonda, ndelenee omwenyo woye oto u hakana, osheshi ove wa kala nokulineekela nge, Omwene osho ta ti.”

w12-5/1 31 okat. 5

Kalunga oha yandje ondjabi kwaavo have mu longele

Jehova okwa li a mona osho Ebed-melek a longa. Mbela Jehova okwa li ngoo e mu pandula? Jehova okwa li a popya okupitila muJeremia kutya Juda oshi li pokuhanaunwa po. Kalunga okwa li a lombwela Ebed-melek oinima oyo ya shangwa komuhongwanhu umwe kutya oi li eshilipaleko. Okwa ti: “ohandi ke ku xupifa . . . ove ito ka yandjwa momake ovanhu . . . ito dipawa keongamukonda . . . ndelenee omwenyo woye oto u hakana.” Omolwashike Jehova a udanekela Ebed-melek kutya ote ke mu xupifa? Jehova okwe mu lombwela a ti: “Osheshi ove wa kala nokulineekela nge.” (Jeremia 39:16-18) Jehova okwa kala e shii kutya Ebed-melek ina katuka ashike onghatu molwaashi te lipula naJeremia ndele osheshi e mu lineekela noku na eitavelo muYe.

(Jeremia 40:1-6) Ondjovo yOmwene ya hanga Jeremia, Nebusaradan, elenga ekulunhu lovanangeli, eshi e mu efa a dje muRama, oko e mu ila fimbo a li a mangwa nomalyenge e li meenghwate adishe domuJerusalem nodomuJuda da li di nokutwalwa kuBabilon. 2 Elenga ekulunhu lovanangeli okwa tuma ko nokwa ifana Jeremia, ndele te mu lombwele: “Onhele ei Omwene Kalunga okwe i xunganekela omupya, 3 ndele Omwene okwe u eta nokwe u wanifa, ngaashi Ye a popya, osheshi nye omwa nyona kOmwene noinamu pwilikina ondaka yaye, onghee mwa hangika kwoo. 4 Hano tala, nena eli ame ohandi ku mangulula momalyenge aa oye okomake. Ngeenge oshe ku wapalela okuya naame kuBabilon, tu yeni hano, ndele ame ohandi ku kalele noshisho. Ndelenee ngeenge inashi ku wapalela u ye pamwe naame kuBabilon, kala po hano. Tala, oshilongo ashishe oshe ku yeululilwa. Konhele we i hokwa noi ku wapalela oko inda u ka kale.” 5 Ndele fimbo ye ina fikama, ye okwa tya: Shuna hano kuGedalja yaAhikam yaSafan ou a ningwa omupangeli woilando yaJuda okohamba yaBabilon, ove u ka kale puye mokati kovanhu, ile keshe apa ove mwene wa hala okuya, inda. Opo nee elenga ekulunhu lovanangeli okwe mu pa onghuta neeshali dimwe nokwe mu lekela. 6 Ndele Jeremia okwa ya kuGedalja yaAhikam kuMispa nokwa kala puye mokati kovanhu ava va fyaala moshilongo

it-2 482

Nebusaradan

Nebusaradan okwa li a yandja elombwelo opo Jeremia a mangululwe ndele ta popi naye nonghenda noku mu pa a hoolole osho a hala okuninga noku mu shilipaleka kutya ote ke mu file oshisho noku mu pa oikulya ya wana. Nebusaradan okwa li yo omupopikalelipo wohamba yaBabilon nokwa li a hoolola mokati kaavo va fyaala pohamba, elenga Gedalia. (2Eeh 25:22; Jer 39:11-14; 40:1-7; 41:10) Konima yomido nhano lwaapo, mo 602 K.O.P., Nebusaradan okwa li a twala Ovajuda vamwe ovo va li va fyaala po moukwatwa koitukulwa oyo i li popepi. — Jer 52:30.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jeremia 42:1-3) Opo nee ovakulunhu aveshe vomatanga naJohanan yaKarea naAsaria yaHosaja novanhu aveshe ovanyasha novakulunhu ove uya, 2 ndele va lombwela omuxunganeki Jeremia ndele tava ti: “Omaindilo etu twe a eta koshipala shoye, tu indilila kOmwene Kalunga koye nokwiindilila oixupe ei aishe, osheshi ofye ava twa xupa movanhu vahapu, okangudu kanini, ngaashi u tu wete, 3 Opo Omwene Kalunga koye ne tu ulikile ondjila ei hatu ka enda nayo, Ye ne tu shiivifile eshi tu nokuninga.”

(Jeremia 43:2) opo nee Asaria yaHosaja naJohanan yaKarea pamwe novalumenhu ovakukutu aveshe va lombwela Jeremia, ndele tava ti: Ove oto popi oipupulu. Omwene Kalunga ketu ine ku tuma u tye: Inamu ya kuEgipiti, mu kale ngeno ovanailongo kwinya.

(Jeremiah 43:4) Osho hano Johanan yaKarea nomalenga aeshe omatanga ovakwaita pamwe novanhu aveshe inava dulika kondaka yOmwene, va kale moshilongo shaJuda.

w03 5/1 19 okat. 10

Oho pula mbela to ti: “Jehova oku li peni?”

10 Konima sho Jerusalem sha hanagulwa po netangakwiita lyaBabilon lya ya naapongekwa Aajuda, Johanan okwa longekidha okufala kuEgipiti ongundu onshona yAajuda ndjoka ya hupu muJuda. Oya li ya pangele oompangela dhawo, ihe manga inaaya ya oya pula Jeremia a galikane molwawo nokukonga ewiliko kuJehova. Ihe sho inaaya mona eyamukulo ndyoka ya li ya hala, oya tsikile nompangela yawo. (Jeremia 41:16–43:7) Ou wete mbela miiningwanima mbika iiyilongomwa mbyoka tayi vulu oku ku kwathela, opo uuna to kongo oshipala shaJehova, e ku imonikithe?

(Jeremia 43:6, 7) ovalumenhu novakainhu nounona novana oukadona vohamba novanhu aveshe Nebusaradan, elenga lakula lovanangeli le va fiya poGedalja yaAhikam yaSafan, nomuxunganeki Jeremia yo naBaruk yaNeria. 7 Ndele ova ya kedu laEgipiti, osheshi inava itavela ondaka yOmwene. Ndele ove uya kuTahpanhes.

it-1 463 okat. 4

Elandulafano londjokonona

Jerusalem osha ka nangelwa vali momudo omutimuwoi wepangelo laSedekia (609 K.O.P.), fiyo osheshi sha teka po momudo omutimulongo (607 K.O.P.), osho tashi tu kumwe nomudo omutilongo nomutimowoi wepangelo laNebukadnesar (okudja eshi a hovela okupangela mo 625 K.O.P.). (2Eeh 25:1-8) Momwedi omutitano womudo oo, (Abib, pokati kaJuli naAuguste) oshilando osha li sha xwikwa po, omakuma okwa li a mbonyauka po, novanhu vahapu ova li va twalwa moukwatwa. Onghee hano, ‘eehepele domoshilongo’ oda li da fiwa po, nolwanima oda ka ya onhapo kuEgipti konima eshi Gedalia, oo a li a hoololwa kuNebukadnesar, a fya; na Juda osha li sha ninga eputu. (2Eeh 25:9-12, 22-26) Osho osha ningwa momudo omutiheyali Ethanim (ile Tishri, lwopokati kaSeptemba naOktoba). Ashike evalulo lomido 70 dehanauno laJuda oli na okukala la hovela mefiku 1 Oktoba 607 K.O.P. tali xulu mo 537 K.O.P. lwaapo. Ongudu yotete yOvajuda oya li ya fika moshilando shavo, Juda, momudo omutiheyali lwopexulilo 537 K.O.P konima yomido 70 odo va kala moukwatwa. — 2Omaf 36:21- 23; Esra 3:1.

Elesho lOmbiibeli

(Jeremia 40:11–41:3) NOvajuda yo aveshe ve li muMoab nomokati kovana vaAmmoni nomuEdom, naava va kala momadu aeshe makwao va uda ohamba yaBabilon ya fiya muJuda oixupe, ndele okwe va pa Gedalja yaAhikam yaSafan, omupangeli wavo, 12 opo Ovajuda aveshe ova aluka ko akushe oko va taataelwa ndele ve uya koshilongo kuGedalja kuMispa. Ndele ova ongela omaviinyu noiimati ihapu. 13 Ndelenee Johanan yaKarea novakulunhu vomomatanga ovakwaita ava va kala meefuka ove uya kuGedalja kuMispa. 14 Ndele ove mu lombwela tava ti: Ou shii tuu nokutya, Baalis, ohamba yovana vaAmmoni, okwa tuma Ismael yaNetanja e ku dipae? Ndelenee Gedalja yaAhikam ine va itavela. 15 Opo nee Johanan yaKarea okwa lombwela Gedalja kuMispa meholeko, ndele ta ti: Lekele nge ndi ye ndi ka dipae Ismael yaNetanja, nokape nomunhu te shi udu. Omolwashike ye e ku dipae, nOvajuda ava va ongalela pwoove ova halakanifwe noixupe yaJuda i xule po? 16 Ndelenee Gedalja yaAhikam okwa lombwela Johanan yaKarea ta ti: Ahowe, ino shi ninga, osheshi oto popi oipupulu nokulundila Ismael.

41 Ndelenee mohani onhiheyali Ismael yaNetanja yaElisama, womepata leehamba nelenga lomomalenga ohamba e uya pamwe novalumenhu omulongo kuGedalja yaAhikam kuMispa. Ndele muMispa ova lile pamwe naye. 2 Opo nee Ismael yaNetanja novalumenhu vaye omulongo va li pamwe naye ova fikama ndele va dipaa Gedalja yaAhikam yaSafan neongamukonda. Osho ngaha Ismael okwa dipaa ou a nangekwa moshilongo kohamba yaBabilon, a ninge omupangeli. 3 Nosho Ovajuda aveshe yo va li puGedalja muMispa novakwaita Ovakaldea ovo va hangikila mo, ova dipawa kuIsmael

22-28 MEI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKULUNGA | JEREMIA 44-48

“Efeni ‘okulihalela oinima inene’”

(Jeremia 45:2, 3) Baruk, Omwene Kalunga kaIsrael moku ku popya ota ti: 3 Ove owa tya: Woo ame, osheshi Omwene okwa wedela nge oudjuu kouyehame wange. Ame onda loloka kokukema kwange, ndele ihandi mono nande etulumuko.

jr 104-105 okat. 4-6 Henuka “okulihalela oinima inene”

4 Baruk otashi dulika a li te lipula shi na sha nokuliningila edina liwa nokukala a tumbala. Nonande Baruk okwa kala ta longo e li hamushanga waJeremia, otashi dulika a li a shiivikila oilonga imwe. Baruk ota popiwa e li “omushangi” muJeremia 36:32. Ovalafululi voinima ova popya kutya okwa li e na ondodo ya kula mombala. Edinafimaneko olo ola li yo hali ifanwa “Elisama, omushangi,” mokati komalenga aJuda. Osho otashi ulike yo kutya Baruk okwa li ha kala ‘molupale lomushangi meumbo lohamba’ ha longo pamwe naElisama. (Jer. 36:11, 12, 14) Nonande Baruk okwa li ha longo mombala yohamba, okwa li e lihongela ouhamushanga. Omumwainamati waye, Seraja, okwa li a pewa ondodo yokukala omwene weenhanda wohamba Sedekia nokwa li ha i pamwe nohamba kuBabilon, momalweendo a fimana. (Lesha Jeremia 51:59.) Molwaashi Seraja okwa li omwene weenhanda, otashi dulika oye a li ha pe ohamba oikulya nokulondeka eendongelwa dayo ngeenge tava i molweendo, naasho otashi ulike kutya okwa li e na ondodo ya shiya ko.

5 Oshi shii okuudiwa ko kutya omolwashike omunhu oo a loloka okushanga kooshimwe nooshimwe kombinga yoinima oyo ya li tai ka hanga Juda. Otashi dulika ondodo yaBaruk noilonga yaye ya li tai ka kala moshiponga ngeenge okwa kala ta yambidida omuprofeti waKalunga. Diladila ashike koilanduliko oyo ya li tai ka holoka po ngeno Jehova okwa li a hanauna po osho a li a tunga ngaashi tashi hangwa muJeremia 45:4. “Oinima inene” oyo Baruk a li ta diladila oya li yongaho elela, kashi na nee mbudi kutya okupewa efimano la wedwa po, ondodo yopombada mombala ile oinima yopamaliko. Onghee hano, Kalunga okwa li e na etomheno lokukelela Baruk ngeenge okwa li ta lalakanene ondodo monghalelo yOvajuda.

6 Otashi dulika “oinima inene” oyo Baruk a li e lihalela ya kwatela mo oinima yo pamaliko. Oiwana oyo ya dingilila Juda oya li ye likongela omamona nomaliko. Ovamoab ova kala ve lineekela ‘oilonga nomamona avo.’ Ovaammon navo osho va li ngaho. Jehova okwa li a lombwela Jeremia kutya Babilon “oshipuna shomamona.” (Jer. 48:1, 7; 49:1, 4; 51:1, 13) Ashike nande ongaho, Kalunga okwa li a tokola oiwana oyo.

(Jeremiah 45:4, 5a) Ove u noku mu lombwela ngaha, u tye: Omwene ota ti ngaha: Tala, osho nde shi tunga ohandi shi ngumauna po, naashi nda twika po ohandi shi duda mo. Ndele eshi otashi hange edu alishe. 5 Ndele ove oto lihalele oinima inene? Ino i lihalela

jr 103 okat. 2

Henuka “okulihalela oinima inene”

2 Baruk okwa kuwa a ti: “Woo ame, osheshi Omwene okwa wedela nge oudjuu kouyehame wange. Ame onda loloka kokukema kwange.” Otashi dulika wa li to lipopile pomhito imwe eshi wa li wa loloka, kutya nee omokule ile omomutima. Kashi na nee mbudi kutya omonghedi ilipi Baruk a li te lipopile, Jehova okwa li ta pwilikine. Omukonakoni womitima dovanhu oku shii osho she linyengifa Baruk e ke lihange monghalo ya tya ngaho, nonande lwanima Jehova okwe ke mu pukulula okupitila muJeremia. (Lesha Jeremia 45:1- 5.) Ile u hovele okulipula kutya omolwashike Baruk a li a loloka. Mbela okwa li a loloka omolwoshinakuwanifwa osho a li a pewa ile onghedi omo a li e na oku shi wanifa po? Okwa li a ulika omaliudo taa di komutima. Paushili woovene, Baruk okwa li e ‘lihalela oinima inene.’ Okwa li e lihalela shike? Jehova okwa li e mu shilipaleka shike ngeenge okwa tambula ko omayele newiliko laye? Noshike hatu lihongo moshimoniwa shaBaruk?

(Jeremia 45:5b) Osheshi tala, ombelela keshe Ame ohandi i etele omupya, Omwene osho ta ti. Ndelenee ove ohandi ku pe omwenyo woye oshihakanwa, keshe apa to i.

w16.07 8 okat. 6

Konga Ouhamba, ndele hainiwe

6 Natu ka taleni komulumenhu wedina Baruk, hamushanga womuprofeti Jeremia. Eshi Jerusalem sha li pokuhanaunwa po, Baruk okwa li a hovela ‘okulihalela oinima inene,’ ta lalakanene oinima itai kalelele. Ashike oshinima osho a li ta dulu okukala a teelela, exupifo olo Jehova e mu udanekela, eshi a ti: “ohandi ku pe omwenyo woye.” (Jer. 45:1-5) Kalunga ka li nande ta ka xupifa oinima yopamaliko yomunhu moshilando osho sha li tashi ka hanaunwa po. (Jer. 20:5) Eshi hatu ehene popepi elela nexulilo, halo efimbo lokulikongela oinima yopamaliko ihapu. Inatu kala twa teelela imwe yomoiniwe yetu, kashi na nee mbudi kutya oya fimana ile oi na ondilo shi fike peni, i ka xupifwe pamwe nafye pefimbo loudjuu munene. — Omayel. 11:4, Mat. 24:21, 22; Luk. 12:15.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jeremia 48:13) Ndele Moab ota ka fifwa ohoni omolwaKemosh, ngaashi epata laIsrael la fifwa ohoni omolwaBetel la li le shi lineekela.

it-1 430

Kemosh

Eshi omuprofeti Jeremia a xunganeka oudjuu oo wa li tau ka hanga Ovamoab, okwa li ta ulike kutya oshikalunga shavo Kemosh novapristeri vasho otava ka ya moukwatwa. Ovamoab ova li tava kala va fya ohoni oshikalunga shavo molwaashi inashi shi va kwafela, ngaashi ashike omapata omulongo Ovaisrael oo kwa li a fya ohoni Betel molwaashi okwa li e li ningila onhana yoshingoli i li kalunga kavo. — Jer 48:7, 13, 46.

(Jeremia 48:42) Ndele Moab otashi ka kombwa po, shiha kale vali oshiwana, osheshi she linenepeka nokutwa ondubo nOmwene.

it-2 422 okat. 2

Moab

Okuwanifwa kwexunganeko li na sha nOvamoab itali dulu okulipwililikilwa nandenande. Omafelemido a ka lupuka, Ovamoab ova li va xula ko filufilu. (Jer 48:42) Kunena, oilando yaMoab ngaashi Nebo, Heshbon, Aroer, Beth-gamul nosho yo Baal-meon oi li oikulukuma. Eenhele dikwao dihapu, kadi shivike vali.

Elesho lOmbiibeli

(Jeremia 47:1-7) Ondjovo yOmwene oya hanga omuxunganeki Jeremia tai popi Ovafilisti, Farao fimbo ina ta oshilongo shaGasa. 2 Omwene osho ta ti: “Tala, omeva taa fuluka okoumbangalanhu ndee taa ka ninga ekunguluko lefundja. Ndele taa tuvike edu noinima aishe yalo noshilando noonakukalamo musho. Ndele ovanhu otava ka lilaana noonakukalamo aveshe moshilongo otava ka kema, 3 omolwomapulukuto omakondo eenghambe daye nomolwomakolokoto omatemba aye nondaka yomaulu omatemba aye. Ooxe itava pilukile vali kovana vavo, ve va kwafe, osheshi omake avo a loloka, 4 omolwefiku eli tali uya li hanaune po Ovafilisti aveshe, ndele li nyonaunwe po ovakwafi vaTirus novaSidoni. Osheshi Omwene ota hanauna po Ovafilisti, oshixupe shokonhunhu yaKaftor. 5 Gasa okwa ninga ongwala. Askelon sha hanaunwa po pamwe noshixupe shomefilu lavo. Fiyo onaini to ka kala nokulishata? 6 Woo, oove eongamukonda lOmwene, fiyo onaini to ka kala ino tulumukwa? Shuna moshilaleko! Tulumukwa ove u limwenenene. 7 Ndelenee tali shiiva ngahelipi okutulumukwa, Omwene eshi e li lombwela li ye kuAskelon nokomunghulo wefuta? Osho ye e shi pangela.”

29 MEI–4 JUNI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JEREMIA 49-50

“Jehova oha nangeke noupuna ovalininipiki noku handukila ovo ve na ounhwa”

(Jeremia 50:4-7) Momafiku enya nomefimbo linya, Omwene osho ta ti, ovana vaIsrael otave uya pamwe novana vaJuda, tava ende nokulila, itava mwena, ndele tava kongo Omwene Kalunga kavo. 5 Otava ka pula Sion, mondjila yavo otava ka taalelifa oipala yavo kusho: otave uya. Tava hangana nOmwene nehangano laalushe, olo itali ka dimbuwa. 6 Ovanhu vange ova li ngaashi ongudu yeedi ya kana. Ovafita vavo ve va twala pOminghulo keemhunda di nomapuko, va elaela keemhunda nokoikulundudu, va dimbwa onhele yetulumuko lavo. 7 Aveshe ava ve va hanga, ve va lya po. Ndele ovatondadi vavo ova tya: “Fye itatu pewa oushima, osheshi vo ova nyona kOmwene, onhele youyuki, kOmwene ou a kala eteelelo looxekulu vavo.”

(Jeremia 50:29-32) Shivileni Babilon, ovaumbi, ava va lukila omauta. Ongeni eenhanda mu shi dingilile, nande aha mone omhito okuya onhapo. Shi handukileni nehandu li fike pokunyona kwasho. Ngaashi sha ninga, osho shi ningileni yo, osheshi sho osha twa ondubo nOmwene, Omuyapuki waIsrael. 30 Onghee ovalumenhu vasho ovamati otava ka fila momapandavanda asho, novakwaita vasho aveshe otava ka dipawa mefiku tuu olo, Omwene ta ti. 31 Tala, Ame ohandi uya kwoove, omulinenepeki oove, Omwene womatanga ovakwaita, osho ta ti; Osheshi efiku loye ola fika, efimbo loku ku handukila. 32 Opo nee omulinenepeki ota punduka nota wile poshi nopehe na ou te mu yambula, noilando yasho ohandi i tema omundilo, ndele tau i mane po naashishe osho shi li popepi.

it-1 54

Omutondi

Kalunga okwa li a efa oshiwana shaye shi findwe kovatondi vasho. (Eps 89:42; Omaimbkemo 1:5, 7, 10, 17; 2:17; 4:12) Ashike ovatondi ova li va fika pexulifodiladilo la puka eshi va finda Ovajuda, tave litangele efindano nokufimaneka oikalunga yavo ile tava diladila kutya kave na fiku va ka handukilwe omolwonghedi omo va ungaunga noshiwana shaJehova. (Deut 32:27; Jer 50:7) Jehova okwa li a katuka onghatu e va ninipike omolwelinenepeko nelitango lavo (Jes 1:24; 26:11; 59:18; Nah 1:2); naasho okwe shi ninga omolwedina laye liyapuki. — Jes 64:2; Hes 36:21-24.

(Jeremia 50:38, 39) Oluteni, totela omeva avo aeshe a pwinine po! Osheshi oshilongo shavo oshoihongwakalunga yongaho. Ndele have lineekele oihongwa yavo ngaashi ovayananghwengu. 39 Onghee hano tashi ka ninga onhele yoixwemi noyoikweni yomoixwa; oyo oonakukala musho, neemho otadi ka kala mo. Itashi ka nangalwa vali kovanhu nofiyo omaludalo nomaludalo itaa ka kala mo.

jr 161 okat. 15

“Jehova okwa wanifa omhangela oyo a li e na momadiladilo”

15 Jeremia okwa li yo a xunganeka exulilo lepangelo enaenghono Babilon, olo kwa li la finda Egipti. Efelemudo fimbo osho inashi ningwa, Jeremia okwa hangwa nale a tengeneka okuteka po kwaBabilon. Ngahelipi mbela? Omuprofeti waKalunga okwa xunganeka kutya omeva asho otaa “pwinine po,” novakwaita vasho ovanaenghono itava ka lwa. (Jer. 50:38; 51:30) Exunganeko olo ola ka wanifwa po filufilu eshi Ovamedia nOvapersia va panuna omulonga waEufrat, va fa omikangha odo da dja mominghulo dao, tava panukile moshilando ombaadilila ofimbo Ovababilon inave shi nongela. Oshipu okumona omaumbangi oo taa ulike kutya oshilando osha li tashi ka ninga eputu. (Jer. 50:39; 51:26) Fiyo okunena eli, Babilon oshi li eputu, osho tashi ulike kutya omaxunganeko okwa wanifwa po filufilu.

w98 4/1 20 okat. 20

Embo la dja kuKalunga

20 Jesaja ina dula okukala ko efimbo lile a mone eshi Babilon sha ninga eputu. Ashike oushili oyoo kutya Babilon osha ka ninga “onduba yomamanya.” (Jeremia 51:37) Omuhongwanhu umwe wOmuheberi wedina Jerome (a dalwa mefelemudo etine O.P.), okwa ti pefimbo lavo, Babilon osha li onhele youkongo omo hamu endaenda oifitukuti yomaludi aeshe noshi li eputu fiyo okunena eli. Nonande otashi dulika pe na ovo ve shi tungulula opo shi kale onhele yomatalifo, oludalo lasho nonakwiiwa yasho oya xula po nale ngaashi Jesaja a ti. — Jeseja 14:22.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jeremia 49:1, 2) Ovana vaAmmoni tava popiwa. Omwene ta ti ngaha: Israel ke novana vati? Ile ke novafyuululi? Omolwashike Milkom ta fyuulula Gad, novanhu vaye va nangala oilando yasho? 2 Onghee hano tala, omafiku otae uya, Omwene osho ta ti, oshilando shaRabba shOvaammoni ohandi ke shi udifa onghuwo yolwoodi, ndele tashi ka ninga oikulukuma ihe novanhu. Nomikunda dasho otadi ka xwikwa po nomundilo. Opo nee Israel ota ka tambululula osho e shi kufilwe, Omwene osho ta ti.

it-1 94 okat. 6

Ovaammoni

Osha fa shi li ngaha kutya, konima eshi ohamba Tiglat-Pileser nosho yo oo e ke mu landula va nangala ouhamba waIsrael wokolundume (2Eeh 15:29; 17:6), Ovaammoni ova li va hovela okukwata ko oshitukulwa shepata laGad, ashike ova li va findwa kuJefta. (Yelekanifa Eps 83:4-8.) Ngaashi Jehova a popya okupitila momuprofeti Jeremia, okwa li a handukila Ovaammoni eshi va li va dingilila oshitukulwafyuululwa shOvagad nova li va londwelwa kutya otava ka hangwa koudjuu noshikaluga shavo, Malkam (Milkom). (Jer 49:1-5) Ovaammoni ova li va tuma ongudu yovadipai va monife Ovajuda oixuna ovo va li tava pangelwa kohamba Jehoiakim ofimbo Juda inashi teka po. — 2Eeh 24:2, 3

(Jeremia 49:17, 18) Osho ngaha Edom otashi ka ninga oshitilifa, keshe ou ta ende po, ota haluka ndele ta shikile omahepeko asho aeshe omwilwa. 18 Ngaashi Sodom naGomorra noilando yayo yomoushiinda ya hanaunwa po, Omwene ta ti, osho yo omo muEdom kamu na ou ta kala mo, omona womunhu ita kala mo.

jr 163 okat. 18

“Jehova okwa wanifa omhangela oyo a li e na momadiladilo”

18 Exunganeko limwe ola li vali la wanifwa mefelemudo lotete O.P. Kalunga okwa li a xunganeka okupitila muJeremia kutya ngeenge Babilon osha ponokelwa, osha yela kutya naEdom oshi na okumona oixuna. (Jer. 25:15-17, 21; 27:1-7) Ashike Eendjovo diyapuki oda yelifa shihapu kombinga yaasho. Edom osha li tashi ka kala ngaashi Sodom naGomorra. Osho osha hala kutya otashi ka ninga eputu fiyo alushe noitashi ka kala po vali. (Jer. 49:7-10, 17, 18) Naasho osho naanaa sha ningwa. Mbela openi hatu dulu okuhanga edina Edom ile Ovaedom kunena? Mbela omouwaalita vokunena? Hasho nandenande. Otaa hangika ashike momambo onale nomomahokololo Omombiibeli ile mouwaalita ovo tava ulike oinima pefimbo olo. Flavius Josefus okwa popya kutya Ovaedom ova li va fininikwa va tambule ko eitavelo lOshijuda mefelemido etivali K.O.P. Konima eshi Jerusalem sha hanaunwa po mo 70 O.P., Ovaedom ova li va xula po filufilu.

ip-2 351 okat. 6

Jehova okwe liningila edina liwa

6 Omolwashike taku tiwa Jehova ota di kolwoodi muEdom? Ovaedom ova li va hovela okulonga oukolokoshi ngaashi xekulululwa yavo, Esau, oo a li e tonde ovanhu ovo va li va ninga ehangano naKalunga. (Genesis 25:24-34; Numeri 20:14-21) Oumbangi oo kutya Ovaedom ova li ve tonde Ovajuda owe ke limonikila mo nawa konima eshi Jerusalem sha hanaunwa po ketangakwaita laBabilon molwaashi Ovaedom va li va hafa. (Epsalme 137:7) Jehova okwa li e wete kutya oye e tondike eshi a mona nghee Ovaedom ve tonde oshiwana shaye. Nomolwaashi Jehova a li a tokola toko okukufa eongamukonda laye opo a handukile Ovaedom. — Jesaja 34:5-15; Jeremia 49:7-22.

Elesho lOmbiibeli

(Jeremia 50:1-10) Ondjovo yOmwene, e i tongifa omuxunganeki Jeremia tai popi Babilon noshilongo shOvakaldea. 2 Di udifileni mokati koiwana, nye mu shiivife; dikeni epandela, vilikileni ovanhu! Inamu holeka, tyeni: Babilon osha teywa! Bel osha fifwa ohoni! Merodak osha haluka! Oikalunga yasho oya lengaifwa. Noihongwakalunga yasho oya tila. 3 Osheshi ovanhu tava di koumbangalanhu, otave shi tondokele, ndele tave shi tokeke, itamu ka fyaala nande omunhu: ovanhu noimuna otai i onhapo tai di mo. 4 Momafiku enya nomefimbo linya, Omwene osho ta ti, ovana vaIsrael otave uya pamwe novana vaJuda, tava ende nokulila, itava mwena, ndele tava kongo Omwene Kalunga kavo. 5 Otava ka pula Sion, mondjila yavo otava ka taalelifa oipala yavo kusho: otave uya. Tava hangana nOmwene nehangano laalushe, olo itali ka dimbuwa. 6 Ovanhu vange ova li ngaashi ongudu yeedi ya kana. Ovafita vavo ve va twala pOminghulo keemhunda di nomapuko, va elaela keemhunda nokoikulundudu, va dimbwa onhele yetulumuko lavo. 7 Aveshe ava ve va hanga, ve va lya po. Ndele ovatondadi vavo ova tya: “Fye itatu pewa oushima, osheshi vo ova nyona kOmwene, onhele youyuki, kOmwene ou a kala eteelelo looxekulu vavo.” 8 Djeni mo onhapo muBabilon, nye mu dje mo medu lOvakaldea, nye mu kwatele komesho ngaashi oikombo i li komesho yongudu youkombwena. 9 Osheshi tala, Ame ohandi ka tukulula nokutondokifila Babilon eengudu doiwana inene medu lokoumbangalanhu, ndele vo otave uya kuye ndele tave shi taalele. Kombinga ei otashi ka tewa. Oikuti yavo oi li ngaashi oikuti yomuladi omufindani ou ita aluka hamakasha. 10 Ndele Kaldea otashi ka ninga oshihakanwa. Aveshe ava tave shi xuula otava ka kuta, Omwene osho ta ti.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma