Etke Elap an Walok Nana in Jab Mol?
“Kwon Jab Bõk Jabrewõt men in wiaik buru: Bwe men in wiaik buru ej kabilo ro rej lolokjen, im kankake nan ko an dru wãnik.”—Exodus 23:8.
JILU thousand im limabuki yiõ ko remotlok, Kien eo ikijen Moses ear kananaik air bõk jabdewõt men in wiaik buru. Iumin elõñ ebeben ko jen ien eo, rar kalõñlok kien ko nae jerbal ko rejjab mol. Mekarta, kalõñlok kien ko ear jab lo tõbrak ñan kadiklok nana in jab mol. Elõñ million men in wiaik buru ko rej etal jen juõn armij ñan bar juõn kajjojo ran, im elõñ billion armij rej eñtan kin tokjen men in.
Joñan an jededlok im aebokbok nana in jab mol ej bojak in kokkure bedbed in jukjuk im bed in armij. Ilo jet ailiñ ko ejelok juõn men ej walok elañe rejjab bõk men in wiaik buru. Elañe ej jejjet armij eo ej bõk men in wiaik buru eo men in ej kamaroñ juõn ñan pass e juõn test, bõk juõn license in kattõr wa, bõk juõn contract, ak win i juõn case. “Nana in jab mol ej einwõt juõn men in katton elap me ej kabwer armij,” Arnaud Montebourg, juõn lawyer ilo Paris ear aol.
Wiaik buru ej lap an jededlok ilo lal in business. Jet company ko rej kakonkon juõn mõttan jilu in orlok ko air ñan kõllã money in wiaik buru ñan ri jerbal in kien ro renana. Ekkar ñan magazine eo ilo Britain The Economist, enañin 10 percent in $25 billion dollar ko rej kajerbali kajjojo yiõ ñan wiakake kein tarinae ko ibelakin lal rej kajerbali ñan wiaik buruen ro remaroñ ruwia ro. Ke joñan in nana eo ear laplok, ear walok ilo jorrãn ko relap. Iumin joñoul yiõ ko rej kab motlok, “crony” capitalism—manit ko renana an business me rej buñburuen kake jet wõt armij me ewõr kõtan ko remõn ibben ro jet reutiej—ear kokkure economy ko an elõñ ailiñ ko.
Ilo mol, ro elaptata air eñtan jen nana in im jorrãn in economy eo ej walok jen e ej ro rejeramel—ro ejeja air maroñ wiaik buruen jabdewõt armij. Einwõt an The Economist ba ilo jejjet, “nana ej baj juõn wõt wãwen ijjibed.” Jemaroñ ke anjo ion ijjibed rot in, ak ej juõn men jeban le jen e? Ñan uake kajitõk in, jej aikwij kile mokta kin jet ian un ko unin an walok nana rot in.
Ta Un ko Unin an Walok Nana in Jab Mol?
Etke armij rej kãlet ñan air kõmman nana jen air mol? Ñan jet, kõmman nana emaroñ wãwen eo ebidodo tata—ak wãwen eo wõt—ñan bõk men eo rekõnan. Jet ien, juõn men in wiaik buru emaroñ kabellok juõn wãwen ñan bõprae air bõk kaje. Elõñ ro me rej lo an ri jerbal in kien, policeman, im ri ekajet ro rej kajekdon nana rot in ak rej make kõmmani rej baj lor wõt joñok eo air.
Ke nana ej laplok, armij renaj iminene kake mae ien ej erom juõn wãwen mour. Armij ro rejeramel rej eñjake bwe ejelok bar juõn men remaroñ kõmmane. Rej aikwij kajitõk kin juõn men in wiaik buru elañe rekõnan kabwe aikwij ko air. Im ñe rejjab kajeik ro rej kajitõk kin men in wiaik buru ak rej kõllãiki ñan bõk juõn jerammõn, eiet renaj kõnan jumae wãwen mour rot in. King Solomon ear kile, “Kin an rumij kamol nan in ekajet nae juõn men e nana, inem buruen ro nejin armij re kanuij beran bwe ren kõmõn nana.”—Ekklisiastis 8:11.
Ruo men ko rekajur rej kaurur an walok nana: kibbon im ankwonak. Kin air kibbon, armij ro renana rej kiil mejeir ñan eñtan ko nana ko air rej kõmmani ñan ro jet, im rej kowãnik wiaik buru kinke rej bõk tokjen jen e. Ñe elaplok mweiuk ko rej korloki, elaplok an ri nana ro kwalok air ankwonak. “Eo ej yokwe silver, ejamin mãt kin silver,” Solomon ear kile, “ak eo ej yokwe elõñ mweiuk kin orlok.” (Ekklisiastis 5:10) Emol, ankwonak emaroñ emõn ñan korlok money, ak ekkã an kiil mejen ñan nana im men ko rej nae kien.
Bar juõn men jen jab likjap in kile ej jerbal eo an iroij eo an lal in eo jejjab loe, eo Bible ej kalikare einwõt Satan Devil eo. (1 Jon 5:19; Reveles̃õn 12:9) Satan ej kijejeto ilo an kowõnmanlok nana. Wiaik buru eo elaptata kar eo Satan ear kwaloke ñan Christ. ‘I naj lewõj ailiñ ko otemjej an lal elañe kwoj buñbero im kabuñ ñan iõ.’—Matu 4:8, 9.
Bõtab, ear jab maroñ katton Jesus, im ear katakin ri kalor ro an bwe en eindein kõmman ko air. Katak ko an Christ remaroñ ke juõn kein jerbal ekeie ñan tarinaik nana rainin? Katak in tok enaj etale kajitõk in.