Tarinaik Nana kin Jãje eo an Jitõb
“Komin Kõnõk Armij Ekal, eo ekar ñõn anij emwij kõmõne ekal ilo wãnik im kwojarjar in mol.”—Dri Epesõs 4:24.
KE EAR bed ilo jikin eo eutiejtata, Ailiñ in Rome kar kien eo elaptata ear bed ilo lal in. Joñan an kar keie kien ko an Rome ej bedbed eo wõt kin kien ko an elõñ ailiñ ko. Bõtab, jekdon tõbrak ko an Rome, armij ro an rar jab maroñ anjo ion ri kijirãt eo etao in: nana in jab mol. Eliktata, nana eo ear kamõkajlok jorrãn eo an Rome.
Ri jilek Paul kar juõn ian ro rar eñtan iumin ri utiej ro renana an Rome. Felix, governor in Rome eo ear kajitõkini e, ear kile bwe ear ejelok ruõn Paul. Ak Felix, juõn ian governor ro elaptata an nana ilo ran ko an, ear karumijlok ekajet eo an Paul, kin an kejatdikdik bwe Paul enaj kar lelok money ñan e bwe ren kanemkwoj e.—Jerbal 24:22-26.
Jen an wiaik buruen Felix, Paul ear kajju an konono ñan e kin “kwojarjar im jãdõr.” Felix ear jab ukõt wãwen ko an, im Paul ear kõnan bedwõt ilo prison jen an kajeoñ in bõprae an bõk ekajet ilo an lelok men in wiaik buru. Ear kwalok kin juõn ennan in mol, im ear mour ekkar ñan e. “Kimij rel bwe emõn bõklikõt eo am,” ear jeje ñan Christian Ri Jew ro, “im kim kõnan bwe am kõmõn en jime ilo men ko otemjej.”—Dri Hibru 13:18.
Juõn jutak rot in ear lukkun oktak jen wãwen mwil emõn ilo tõre eo. Pallas leo jein ak jatin Felix kar juõn ian ro elaptata an mweie ilo lal ilo ien eo, im mweiuk ko an—eo kar jennadeiki ñan $45 million—kar bõki ikijen an bõk money in wiaik buru im kin an jibed armij ñan kõllãik money ñan e. Bõtab, mweiuk ko an ej einwõt edik wõt tokjen ñe keidi ibben elõñ billion dollar ko jet iroij ro renana ilo ebeben eo kein ka 20 rar noji ilo account ko rittino ilo bank. Alikar, ro rej jedañ wõt renaj tõmak bwe kien ko rainin rar bõk anjo ilo tarinae eo nae nana in jab mol.
Kin an to an bed nana in jab mol, jej aikwij bõk lemnak eo ke bwe ej mõttan biktokin armij? Ak ewõr ke juõn men jemaroñ kõmmane ñan bõprae nana in jen an walok?
Ewi Wãwen Jemaroñ Bõprae Nana in Jen an Walok?
Buñten nee eo mokta ñan bõprae nana in jen an walok ej ñan kile bwe elap an bõktok jorrãn im ebwid, ke ej bõktok jerammõn ko ñan ro renana im jorrãn ñan ro jet. Ejelok bere jet wõnmanlok ko kar kõmmani kin men in. James Foley, U.S. deputy secretary of state, ear ba: “Kij aolep jej kile bwe elap jorrãn ko rej walok jen wiaik buru. Wiaik buru ej kamõjnoiklok kien eo, kokkure emõnin im eddeklok eo an economy eo, kokkure business, im enaj kaeñtan armij ibelakin lal.” Elõñ renaj errã ibben. Ilo December 17, 1997, 34 ailiñ ko rar sign i juõn “bribery convention (juõn kwon kin wãwen ak kien ko rejimwe ikijen wiaik buru)” me kar eiki ñan “jelet ilo juõn wãwen elap tarinae eo ibelakin lal nae nana in jab mol.” Kwon eo “ej kõmman bwe en juõn kõtõrãik kien elap ñan lelok ak ñan kallimur bwe renaj lelok juõn men in wiaik buru ñan juõn ri utiej jen bar juõn ailiñ ñan bõk ak debij wõt kwon in business ko jen belakin lal.”
Bõtab, men in wiaik buru ko ñan bõk kwon in business ko jen ailiñ ko jet rej mõttan eo ediktata in nana in jab mol eo. Ñan jolok aolep nana ko jej aikwij bõk bar juõn buñten nee me elaplok an bin: ukõt buruen juõn armij, ak, elaplok jen men in, ukõt buruen elõñ armij. Armij ro ilo jabdewõt jikin ko rej aikwij katak ñan jõjõik wiaik buru im nana rot kein. Ilo wãwen in wõt enaj jako nana in bõk money ilo wãwen ko renana. Ñan kõtõbrak men in, Newsweek magazine ej ba bwe ej lemnak eo an jet bwe kien ko rej aikwij “rejañ armij ñan kwalok mwil ko remõn.” Transparency International, juõn kumi eo ej kajeoñ in jibed ro ilo Nitijelã ñan pass e kien ko nae nana in jab mol, ej bareinwõt rejañ ro rej jurak ir ñan “likit juõn ‘ine (juõn ijjino eo edik ak emaroñ eddeklok) in mwil emõn’ ” ilo jikin jerbal eo.
Tarinae eo nae nana in jab mol ej juõn eo ikijen jimwe im bwid eo jejjab maroñ anjo ion ikijen kien ko an Nitijelã wõt ak ikijen “jãji” in kaje ekkar ñan kien. (Dri Rom 13:4, 5) Jej aikwij kaddek ine ko in mwil emõn im mol ilo buruen armij. Jemaroñ kõtõbrak men in ilo ad kajerbal men eo ri jilek Paul ear kwalok kake einwõt “jãji an Jitõb,” Nan in Anij, Bible eo.—Dri Epesõs 6:17.
Bible eo Ej Kananaik Nana in Jab Mol
Etke Paul ear makoko in kajettokjen nana in jab mol? Kinke ear kõnan kõmanmõn ankil an Anij, “Eo e jab kaljiklok armij, ak bõk wõnan.” (Duteronomi 10:17) Bareinwõt, ejelok bere Paul ear kememej nan in jiroñ eo jemaroñ loe ilo Kien eo ikijen Moses: “Kwon jab bõk wõnan kankeke ekajet; bwe wõnan ej kabilo mejen ro dri meletlet, im kankeke nan ko an ro re wãnik.” (Duteronomi 16:19) King David ear bareinwõt melele bwe Jehovah ej dike nana in jab mol, im ear kajitõk ibben Anij bwe en jab bwini e ibwiljin ro rejerawiwi, ro me “anbijmaroñir re obrõk kin wõnan nana.”—Sam Ko 26:10.
Ro emol air kabuñ ñan Anij ewõr un ko jet ñan karmijeteik nana in jab mol. “Kiñ eo, kin ekajet jime, ej kabin ailiñ eo an,” Solomon ear je, “a eo ej uñuñar men in lelok ko, ej jolõllok e.” (Proverbs 29:4, New International Version) Wãnik—elaptata ñe eo eutiejtata im lallok rej jerbale—ej kabin, ak nana in jab mol ej kõmman bwe juõn ailiñ en jeramel. Ekaitoktoklimo, Newsweek magazine eo ear kwalok: “Ilo juõn jukjuk im bed ijo aolep rekõnan bõk mõttan tokjen ko jen nana in jab mol im rej jelã kilen bõki, economy ko remaroñ jorrãn.”
Meñe ejjab lukkun jorrãn economy ko, ak ñe nana in jab mol ej laplok, ro rej yokwe wãnik rej eñjake juõn jitõbõn ebwer. (Sam Ko 73:3, 13) Rej bareinwõt kabwid Ri Kõmanmõn eo ad, eo ear letok kõnan eo ad kin wãnik. Ilo ien ko remotlok, Jehovah ear bõk eddo eo ñan jolok nana in jab mol. Ñan wanjoñok, ear kajju an jiroñ ro rej jokwe ilo Jerusalem kin taunin enaj kar kõtlok bwe ri kijirãt ro renaj anjo ioir.
Ikijen Micah ri kanan eo an, Anij ear ba: “Joij im roñjake kin men in, kom ro jeban ilo imõn Jacob im kom ri tel ro ilo imõn Israel, ro rej kijirãte ekajet jimwe im ro rej kankeke men otemjej rejimwe. Ri tel ro an rej ekajet ekkar ñan wõnãn, im priest ro an rej katakin ñan bõk wõnãn, im ri kanan ro an rej kwalok air nan in kanan ñan bõk money . . . Inem kin kom Zion renaj tiblal einwõt juõn melaj, im Jerusalem enaj jorrãn.” Nana in jab mol ear kokkure jukjuk im bed in Israel, einwõt ear kokkure Rome elõñ buki ko tokelik. Ekkar ñan nan in kakkõl eo an Anij, enañin jibuki yiõ ko elikin an kar Micah je nan kein, kar kajeebeploke Jerusalem.—Micah 3:9, 11, 12, New World Translation.
Bõtab, ejelok juõn emaan ak ailiñ, ej aikwij kõmman nana. Anij ej rejañ ro renana ñan ilok jen wãwen mour eo air im ukõt wãwen air lemnak. (Aiseia 55:7) E kõnan bwe kij kajjojo jen ukõt ankwonak ñan jab kibbon im nana in jab mol ñan wãnik. “Eo ej kejorran ro dri jeramel, ej kinaklok Eo Dri Kõmõnmõn e; a eo ej tiriamokake eo e jeramel, ej nebar E,” Jehovah ej kakememej kij.—Jabõn Kennan Ko 14:31.
Lo Tõbrak in Tarinaik Nana in Jab Mol Kin Mol eo ilo Bible
Ta eo emaroñ kamakit juõn armij ñan kõmman juõn oktak rot in? Ejja kajur eo wõt me ear kamakit Paul ñan karmijeteik mour eo an einwõt juõn Pharisee ñan an erom juõn ri kaloran Jesus Christ. “Bwe nan in Anij ej mour im jerbal wõt,” ear je. (Dri Hibru 4:12) Rainin, mol eo ilo Jeje ko ej rejañ wõt kin mol, meñe ibwiljin ro rej bõk kunair ilo nana in jab mol. Lemnak kin wanjoñok in.
Ejjab to elikin an kajemlok jerbal eo an einwõt juõn ri tarinae, Alexander, eo ej jen Eastern Europe, ear koba ibben juõn kumi eo ear bõk money ilo wãwen ko rejjab jimwe einwõt business ko renana, jibed armij ñan lelok money ñan ir, im wiaik buru.a “Jerbal eo aõ kar ñan bõk money in kejbãrok jen ri jerbal ro in business remweie,” ear kamelele. “Ke iar bõk liki eo an ri jerbal in business eo, ro jet ilo kumi eo rar kamijak e. Inem iar ba bwe inaj lolorjake men eo—kin juõn wõnãn elap. ‘Ri business ro’ rej kamolol iõ kin aõ jibañ ir ñan kamadmõdi abañ ko air, ak ilo mol iar unjen abañ ko air. Ilo kabwilõñlõñ, eñin kar wãwen eo ilo jerbal eo aõ ear emõn ibba.
“Iar mõnõnõ bareinwõt kin money ko iar bõki im limo eo kin wãwen mour eo aõ. Iar kattõr wa ko elap wõnãir, jokwe ilo juõn apartment emõn, im ear bwe aõ money ñan wia jabdewõt men iar kõnan. Armij rar mijak iõ, im men in ear kõmman aõ eñjake bwe elap kajur ibba. Iar eñjake bwe ejelok juõn ear maroñ utiejlok jen ña im bwe iar jab aikwij bokake jabdewõt kien. Iar maroñ kamadmõde jabdewõt abañ ko ibben policeman ro ikijen juõn lawyer e tijemlok, eo ejelã kilen ellã jen dolul in ekajet eo ak ilo aõ lelok men in wiaik buru ñan armij eo ekkar.
“Bõtab, ro rej bõk air mour jen jerbal ko renana ejeja air kwalok tiljek ñan don. Juõn ian ro mõtta ear jab buñburuen kake iõ, im tokelik aolep rar dike iõ. Ejjabto, iar luji wa emõn eo waõ, money ko aõ, im lio jera eo ej yokwe men ko elap wõnãir. Rar bareinwõt mõn iõ. Oktak in ear kamakit iõ ñan kalmenlokjen kin un eo unin mour.
“Jet alliñ ko mokta, jinõ ear erom juõn ian Ri Kennan ro an Jehovah, im iar jino readi book ko air. Eon eo ilo Jabõn Kennan Ko 4:14, 15 ear lukkun kamakit iõ ñan lemnak: ‘Kwon jab dreloñ ilo ial an ro dri nana, im kwon jab etetal ilo ial an armij re jab wãnik. Kwon illok jen e, kwon jab etal iturin, kwon etal jeik e, im etal wõt.’ Eon ko einwõt in ear kamol ñan iõ bwe ro rej mour einwõt juõn ri kowadoñ ejelok juõn ilju emõn. Iar jino jar ñan Jehovah im kajitõk ibben ñan tel iõ ilo ial eo ejimwe. Iar katak ibben Ri Kennan ro an Jehovah, im eliktata, iar wujleplok aõ mour ñan Anij. Iar mour ilo juõn wãwen ejimwe jen ien eo.
“Emol, ediklok money ibba kiõ kinke ejimwe wãwen aõ mour. Ak ewõr ibba juõn kejatdikdik kin juõn ilju emõn, im ewõr unin mour kiõ. Ij kile bwe mour eo aõ mokta ibben aolep mweiuk ko kar einwõt juõn em card eo ej bojak in buñ ilo jabdewõt minute. Mokta, ear jab jerbal bõklikit eo aõ. Ak kiõ, kin aõ katak Bible, ñe ij reel ñan kõmman nana ej jino abõnõnõ bõklikit eo aõ—meñe ilo men ko redik. Ij kate iõ ñan mour ekkar ñan Sam Ko 37:3, eo ej ba: ‘Kwon liki Jeova im kõmõn emõn; kwon jokwe ilo ene im lore tiljek.’ ”
“Eo Ej Kijirãte Wiaik Buru Enaj Mour Wõt”
Einwõt Alexander ear lo, mol eo ilo Bible emaroñ kamakit juõn armij ñan anjo ion nana in jab mol. Ear kõmman oktak ko ekkar ñan ta eo ri jilek Paul ear ba ilo letter eo an ñan Ri Ephesus ro: “Bwe komin wutik armij emor ekar ñõn ami etetal mokta, eo e nanalok ekar ñõn mõm ko in mon; . . . komin erom ekal ilo buruemi, Im bwe komin kõnõk armij ekal, eo ekar ñõn Anij emwij kõmõne ekal ilo wãnik im kwojarjar in mol. Kin men in, ke emwij ami jolok riõp, komin konono mol, kom otemjej, ñõn dri turumi: bwe kij ran dron. Eo e ar kwot en jab bar kwot: a emõnlok en jerbal im kõmõn kin pein men eo emõn bwe en or iben in lelok ñõn eo ej aikwij.” (Dri Epesõs 4:22-25, 28) Ilju eo an armij otemjej ej wawa ion oktak rot kein.
Elañe rejjab debdebiji, ankwonak im nana remaroñ kokkure lal in, einwõt kar walok ilo Ailiñ in Rome. Ak, jemaroñ mõnõnõ bwe Ri Kõmanmõn eo an armij ear jab kõtlok bwe en baj walok. Emwij an bebe bwe enaj “kokkure ro rej kokkure lõl.” (Reveles̃õn 11:18) Im Jehovah ej kallimure ro rekõnan lo juõn lal eo ejelok nana in jab mol bwe mõttan wõt jidik enaj itok “lõñ ko rekal im lõl ekal, eo kwojarjar ej jokwe iloan.”—2 Piter 3:13.
Emol, ejjab bidodo ñan mour ekkar ñan kien ko remol rainin. Bõtab, Jehovah ej kamol ñan kij bwe “juõn armij e ankwonak ej kajorrãn family eo an, ak eo ej kijirãte wiaik buru enaj mour wõt.”b (Proverbs 15:27, NIV) Ilo ad karmijeteik nana in jab mol kiõ, jej kwalok mol in buruõd ñe jej jar ñan Anij: “En itok Am ailiñ. Ren kõmõnmõn ankil Am einwõt i lõñ, bareinwõt ion lõl.”—Matu 6:10.
Ñe jej kõttar an Ailiñ eo jerbal, kij kajjojo jemaroñ ‘jeore ine in wãnik’ ilo ad makoko in errã ibben ak kõmmani jerbal ko rejjab mol. (Hosea 10:12, NW) Elañe ej eindein ad kõmmani, mour ko ad renaj bareinwõt kamole kajurin Nan in kakõrmol eo an Anij. Jãje an jitõb eo emaroñ anjo ion nana in jab mol.
[Kamelele ko itulal]
a Kar ukõt etan.
b Emol, ewõr juõn oktak ikõtan wiaik buru im lelok juõn tip. Ke rej lelok men in wiaik buru kin un ko renana, juõn tip ej juõn wãwen kwalok kamolol kin air kar karejar ñan yuk. Rej kamelele kin men in ilo “Questions From Readers” ilo October 1, 1986, magazine in The Watchtower.
[Pija ilo page 7]
Kin jibañ jen Bible eo, jemaroñ kaddek “armij ekal” im kejbãrok kij jen nana in jab mol