Ran In Ekajet Eo An Jehovah Ej Ebaktok!
“Ran eo elap an Jehovah ej ebaktok. Ej ebaktok, im ewõr juõn ekaiuriur elap kake.”—ZEPHANIAH 1:14, New World Translation.
1. Ta nan in kakkõl eo Anij ear kwalok ikijen Zephaniah?
JEHOVAH ANIJ ebojak in emmakit nae ri nana ro. Roñjake! Eñin nan in kakkõl eo an: “Inaj kajeebeplok armij ro ion lal . . . Inaj kajeebeplok armij jen lal.” (Zephaniah 1:3, NW) Nan kein an Iroij Kajur Bõtata Jehovah kar konono kaki ikijen ri kanan eo an Zephaniah, bõlen leo jibwin-jibwin King eo etiljek Hezekiah. Nan in keañ in, eo kar kõmmane ilo ran ko an King eo emõn Josiah, ear jab kanan kin juõn tokjen eo emõn ñan ro renana rar jokwe ilo enen Judah.
2. Etke kõmman ko an Josiah rar jab bõprae ran in ekajet eo an Jehovah?
2 Kanan eo an Zephaniah ejelok bere ear kalaplok jelã eo an likao dikdik eo Josiah kin aikwij eo ñan karreoik Judah jen kabuñ eo etton. Ak kõmman ko an king eo ñan karreoik eneo jen kabuñ wan ear jab jolok aolepen nana eo jen bwiljin armij ro ak kõlajrak kin jerawiwi ko an leo jimman, King Manasseh, eo ear “kobrak Jerusalem kin bõtõktõk ejelok ruõn.” (2 Kings 24:3, 4, NW; 2 Kronikel 34:3) Inem ran in ekajet eo an Jehovah ear mol ñan an itok.
3. Ewi wãwen ad maroñ liki bwe ewõr maroñ ñan ellã im mour ilo “ran in illu eo an Jehovah”?
3 Ak, ewõr ro renaj kar ellã im mour jen ran in kakõrmol im ekalelñoñ. Kin menin, ri kanan eo an Anij ear kõketak: “Mokta jen an kien eo kamelim jabdewõt men, mokta jen an ran eo ellãlok einwõt an wit aemedlok, mokta jen an itok iomi illu eo ebwil an Jehovah, mokta jen an itok iomi ran in illu eo an Jehovah, bukõt Jehovah, kom otemjej ro ettã burueir ion lal, ro rar jerbale bebe in ekajet jimwe ko An. Komin bukõt wãnik, im bukõt inemõn. Bõlen kom naj maroñ tilekek jen ran in kwi eo an Jehovah.” (Zephaniah 2:2, 3, NW) Ilo ad lemnak kin kejatdikdik eo ñan ellã im mour ilo ran in ekajet eo an Jehovah, jen jino in etale book in Zephaniah ilo Bible eo. Kar je ilo Judah mokta jen 648 B.C.E., ej mõttan “nan in kanan eo” an Anij, eo kij otemjej jej aikwij lukkun etale kin aolepen buruõd.—2 Piter 1:19.
Pein Jehovah Ej Elloke
4, 5. Ewi wãwen an kar Zephaniah 1:1-3 (NW) jejjet kitien ion ri nana ro Judah?
4 “Nan eo an Jehovah” ñan Zephaniah ej ijjino kin nan in kakkõl eo kar jitõñlok ñane lok iman. Anij ej keañ: “ ‘Inaj kajeebeplok men otemjej ion lal ilo ejelok likjap,’ ej nan eo an Jehovah. ‘Inaj kajeebeplok armij ro ion lal im menin mour ko. Inaj kajeebeplok bao in mejatoto ko im ek ko in lojet, im menin lõkatip ko ibben armij ro renana; im Inaj torlokbõke armij jen mejen lal,’ ej nan eo an Jehovah.”—Zephaniah 1:1-3, NW.
5 Aet, Jehovah ear karõk ñan bõktok juõn jemlok ñan nana ilo enen Judah. Wõn ro Anij enaj kajerbal ir ñan “kajeebeplok men otemjej ion lal”? Ke ealikar bwe Zephaniah ear kanan ilo mõttan eo jinointata in iroij eo an King Josiah, eo ear ijjino ilo 659 B.C.E., nan in kanan kein ear wõr juõn jejjet in kitieir ilo jeebeplok eo an Judah im jikin kwelok eo an Jerusalem, ilo pein Ri Babylon ro ilo 607 B.C.E. Ilo ien eo, ear wõr juõn ‘kajeebeplok in’ armij ro renana ilo Judah.
6-8. Ta eo kar kanan kake ilo Zephaniah 1:4-6, NW, im ewi wãwen an kar kanan in jejjet kitien ilo Judah eo etto?
6 Ilo an kanan kin emmakit ko an Anij nae ri kabuñ wan ro, Zephaniah 1:4-6 ej ba: “Inaj elloke peiõ nae Judah im nae armij ro otemjej in Jerusalem, im Inaj jolok jen jikin in bwen armij ro an Baal, etan priest ro an anij ruwamaejet eo koba ibben priest ro, im ro rej badikdik ion bõrwoj ko ñan jar in tarinae eo an lañ ko, im ro rej badikdik, im kõmman kallimur ko ñan Jehovah im kõmman kallimur ko ikijen Malcam; im ro rej jenliklok jen air lor Jehovah im ro rar jab bukõt Jehovah im jab kajitõk kin e.”
7 Pein Jehovah ear elloke nae armij ro an Judah im Jerusalem. E ar beek ñan jolok ilo mij ri kabuñ ro an Baal anij in timon im orlok an Ri Canaan ro. Elõñ kajjo anij wan ko ilo bukwon eo kar naetair Baal ko kinke ri kabuñ ro air rar lemnak kin ir einwõt ro ewõr air maroñ ilo jet bukwon ko. Ñan wanjoñok, Ri Moab im Ri Midia ro rar kabuñ ñan Baal ilo Tol Peor. (Bwinbwin 25:1, 3, 6) Ilo aolepen Judah, Jehovah ear jolok priest ro an Baal, im bareinwõt priest in Ri Levi ro rar jab tiljek ro rar rupe kien eo an Anij ikijen air tel air ibbeir.—Exodus 20:2, 3.
8 Anij enaj kar jolok bareinwõt ro ‘rej badikdik ñan jar in tarinae eo an lañ ko,’ alikar ilo air jerbale mantin jedjed iju im kabuñ ñan al. (2 Kiñ Ko 23:11; Jeremiah 19:13; 32:29, NW) Illu eo ekwojarjar enaj kar bareinwõt kõtloke ion ro rej kajeoñ in kadebijiki kabuñ eo emol ibben kabuñ eo ewan ikijen ‘kõmman kallimur ko ñan Jehovah im ikijen Malcam.’ Malcam emaroñ bar juõn ãt eo etan Molech, anij eo elap an Ri Ammon ro. Kabuñ ñan Molech ear koba katok kin ajiri.—1 Kiñ Ro 11:5; Jeremiah 32:35, NW.
Jemlok in Christendom Ebak!
9. (a) Ta eo Christendom ear wõr ruõn kake? (b) Ilo an jab einwõt ro rar jab tiljek ilo Judah, ta eo jej aikwij beek ñan ad kõmmane?
9 Aolepen menin emaroñ emõn an kakememej kij kin Christendom, elap an toktoklok ilo kabuñ wan im jedjed iju. Im ijo kunan ilo katok kin mour an million armij ion lokatok in bwoktak me ri tel in kabuñ ko rej jurake emol ej menin jõjõik! Jen jab einwõt ro ilo Judah me rar jab tiljek, ro ‘rar jenliktak jen air lor Jehovah,’ oktak im jab kea im ejako air kabukõt e ak bukõt ial in tel eo an. Jen an eindein, jen debij wõt tiljek eo ad ñan Anij.
10. Ewi wãwen am naj kar kamelele kin aorõkin kanan eo ilo Zephaniah 1:7?
10 Jeltokin nan ko an ri kanan eo rejejjet ñan men kein jimor ri kõmman bwid ro an Judah im armij ro renana ilo ran kein ad. Zephaniah 1:7 (NW) ej ba: “Komin ikõñ wõt iman Iroij Kajur Bõtata eo Jehovah; bwe ran eo an Jehovah ej ebaktok, bwe Jehovah emwij an keboj juõn menin katok; emwij an kokwojarjar ro an emwij kir ir.” Rein “emwij kir ir” alikar kar Ri Chaldea ri kijirãt ro an Judah. “Menin katok” eo kar Judah make, ekoba jikin kwelok eo capital eo ej bed ie. Kin menin Zephaniah ear kejelã kin karõk eo an Anij ñan kajeebeplok Jerusalem, im kanan in ej bareinwõt jitõñlok ñan jeebeplok eo an Christendom. Ilo mol, kin an lap an ebaktok ran in ekajet eo an Anij rainin, aolepen lal in ej aikwij ‘ikõñ wõt iman Iroij Kajur Bõtata eo Jehovah’ im roñjake ta eo ej ba ikijen “bwij edik” eo in ri kabit ri kalor ro an Jesus im ro mõttair, “sheep ro jet” an.” (Luk 12:32; Jon 10:16) Jako eo ej ñan indio ej kõttar ro rejjab roñjake im ro kin menin rej karõk ir make nae iroij eo ikijen Ailiñ in Anij.—Sam 2:1, 2.
Ejjabto—Juõn Ran in Ainikien Lamõj!
11. Ta melelen nan ko ilo Zephaniah 1:8-11, NW?
11 Ikijen ran eo an Jehovah, Zephaniah 1:8-11 (NW) ej kobaiktok: “ ‘Ej aikwij walok ilo ran in katok eo an Jehovah bwe I naj reilok ñan iroij ro, im maan ro nejin king eo, im ro otemjej rej kõnak nuknuk in ruwamaejet. Im I naj reilok ñan jabdewõt eo ej tallõñ ion jikin jutak eo ilo ran eo, ro rej kobrak mweo imõn master ro air kin kowadoñ im jelã mon. Im ej aikwij walok ilo ran en,’ ej nan eo an Jehovah, ‘ainikien juõn lamõj jen Aor in Ek eo, im juõn ainikien lamõj jen quarter eo kein karuo, im juõn rõmlaltak jen tol ko. Komin lamõj, kom armij in Maktesh, bwe aolep armij ro rej ri wia emwij air ikõñ; aolep ro rej paun silver emwij jolok ir.’ ”
12. Ewi wãwen bwe rej lo an jet “kõnak nuknuk in ruwamaejet”?
12 King Josiah naj kar binej jenkwon ikijen lõmarein Jehoahaz, Jehoiakim, im Jehoiachin. Inem enaj itok ien iroij eo an Zedekiah, kar kakõlleiki ikijen jeebeplok eo an Jerusalem. Meñe kain jorrãn in ear jelmae ir, jet alikar rar bukõt an ailiñ ko ituriir bõk ir ikijen air “kõnak nuknuk in ruwamaejet.” Ilo wãwen in lok wõt, elõñ rainin rej kalikar ilo elõñ wãwen ko bwe rejjab mõttan dolul eo an Jehovah. Einwõt ealikar air mõttan dolul eo an Satan, renaj bõk kaje.
13. Ilo an errã ibben kanan eo an Zephaniah, ta eo enaj kar walok ke Ri Babylon ro rar nitbwili Jerusalem?
13 “Ran” in etale eo an Judah ej uwanlok wõt ran eo an Jehovah ñe enaj ekajete ri kijirãt ro an, ñan kajemlok nana, im ñan kamol kajur bõtata eo an. Ke Ri Babylon ro rar tarinaik Jerusalem, juõn lamõj ear itok jen Aor in Ek eo. Bõlen rar likit ãt in kinke ear ebake jikin wia ek eo. (Nihimaia 13:16) Jarlepju in Ri Babylon ro renaj kar deloñe mõttan eo naetan quarter eo kein karuo, im “rõmlaltak eo jen tol ko” emaroñ kar melelen ainikien ebaktok eo an Ri Chaldea ro. Enaj kar wõr “juõn ainiken lamõj” jen armij in Maktesh ro, bõlen itulõñ in Komlal in Tyropoeon. Etke renaj kar lamõj? Kinke jerbal in wia eo, ekoba eo an “ro rej paun silver,” enaj kar bõjrak jen ijo.
14. Ewi joñan etolokin etale eo an Anij naj tõbare ikijen ro rej ba bwe rej ri kabuñ ro an?
14 Ewi etolokin an naj etale eo an Jehovah tõbar ro rej ba rej ri kabuñ ro an? Kanan eo ej wõnmanlok wõt: “Ej aikwij walok ilo ien eo bwe inaj bõk lamp ko im etale Jerusalem, im Inaj kaje armij ro rej oktak im einwõt oo ilo wine im rej ba ilo burueir, ‘Jehovah ejamin kõmman emõn, im ejamin kõmman nana.’ Naj rakimi mweiuk ko mweieir im kajeebeplok moko imwiir. Renaj kalek moko imwiir, ak rejamin jokwe iloan; renaj kallip bwil in grape ko, ak rejamin idak wine jen leen.”—Zephaniah 1:12, 13, NW.
15. (a) Ta eo ear bojak in walok ñan priest ro an Jerusalem rar buñ jen tõmak? (b) Ta eo ej bojak ñan ro rej jerbale kabuñ wan ilo ran kein?
15 Priest ro rebuñ jen tõmak ilo Jerusalem rar kadebijik kabuñ eo an Jehovah ibben kabuñ eo ewan. Meñe rar eñjake air jokane, Anij enaj kar bukõt ir einwõt kin lamp ko remeram me renaj kar toloñe marok eo ilo jitõb ijo rar bõk air jikin kone ie. Ejelok en enaj kar ellã jen nan in keañ eo im ekajet eo ekwojarjar. Ri buñ jen tõmak rein me rar juburueir kin ir make rar jok einwõt oo ko ikabin nien wine. Rar jab kõnan bwe jabdewõt nan in keañ ko rekwojarjar ren kõmman kabañbañ ilo jerbal ko an armij, ak rejamin kar deor jen ekajet eo an Jehovah ioir. Ejamin bar wõr deor ñan ro rej jerbale kabuñ wan ilo ien kein, ekoba ro uan Christendom im ro rar buñlok jen kabuñ eo an Jehovah. Ilo air kajekdon bwe ran kein rej “ran ko eliktata,” rej ba ilo burueir, “Jehovah ejamin kõmman emõn, im ejamin kõmman nana.” Elap air bwid!—2 Timote 3:1-5; 2 Piter 3:3, 4, 10.
16. Ta eo enaj kar walok ke ekajet eo ekwojarjar ear itok ion Judah, im ewi wãwen jelãlokjen eo kin menin ej aikwij jelet kij?
16 Ri buñ jen tõmak ro an Judah rar kakkõl ir bwe Ri Babylon ro renaj kar rakimi mweiuk ko mweieir, kajeebeplok moko imwiir, bõk leen jikin kallip ko air. Men ko mweieir enaj ejelok aorõkiir ñe ekajet eo ekwojarjar enaj kar itok ion Judah. Ejja wãwen in wõt enaj mol ñe ran in ekajet eo an Jehovah ej itok ion jukjuk im bed in kiõ. Kin menin, jen bõk juõn kõtmene eo ilo jitõb im ‘korlok mweiuk ko na ilañ’ ilo ad likit bwe jerbal eo an Jehovah en moktata ilo mour ko ad!—Matu 6:19-21, 33.
“Ran eo Elap An Jehovah Ej Ebaktok”
17. Ekkar ñan Zephaniah 1:14-16 (NW) ewi ebaktok in ran in ekajet eo an Jehovah?
17 Ewi ebaktok in ran in ekajet eo an Jehovah? Ekkar ñan Zephaniah 1:14-16 (NW) Anij ej letok menin kamol in: “Ran eo elap an Jehovah ej ebaktok. Ej ebaktok, im ewõr juõn menin ekaiuriur elap kake. Ainikien ran eo an Jehovah emeo. Ewõr juõn emaan kajuror ej kwalok juõn ainikien lamõj. Ran in ej juõn ran in illu, juõn ran in eñtan im inebata, juõn ran in lañ im jeebeplok, juõn ran in marok im nijõk, juõn ran ekkõdodo lañ im kilmej, juõn ran in ainikien jilel im kakõllan kakkõl, nae jikin kwelok ko emwij worwori im nae imõniaroñroñ ko reutiej.”
18. Etke jej aikwij jab bõk jemlok in bwe ran in ekajet eo an Jehovah ej ettolok wõt?
18 Priest ro, iroij ro, im armij ro rejerawiwi an Judah rar kakkõl ir bwe ‘ran eo elap an Jehovah ear ebaktok.’ Ñan Judah enaj kar wõr ‘juõn ekaiuriur elap in ran eo an Jehovah.’ Ilo an wãwen in lok wõt ilo ien kein ad, en ejelok juõn ej lemnak bwe ekajet eo an Jehovah ion ri nana ro enaj walok ilo ilju eo ej ettolok wõt. Jen an eindein, einwõt an kar Anij mõkaj in emmakit ilo Judah, enaj eindein an naj ‘ekaiuriur’ kin ran in ekajet eo an. (Reveles̃õn 16:14, 16) Enaj juõn ien elap an meo ñan aolep ro rej kajekdon nan in kakkõl ko an Jehovah me Ri Kennan ro an rej jake kake im bareinwõt ro rej likjap in bõk kabuñ eo emol!
19, 20. (a) Ta kar jet ian wãwen ko kin ekajet in illu eo an Anij rar walok ñan Judah im Jerusalem? (b) Ilo lemnak kin jeebeplok eo an ro wõt im emwij kar karõklok iman ilo jukjuk im bed in, ta kajitõk ko rej jarõki lõñtak?
19 Ekajet in illu eo an Jehovah ion Judah im Jerusalem kar “juõn ran in eñtan im inebata.” Ri nitbwili ro an Ri Babylon rar kõmman menin an elõñ armij in Judah eñtan, ekoba eñtan in lemnak ilo air jelmae mij im jeebeplok. Ran eo “ran in lañ im jeebeplok” kar juõn ien marok, ekkõdodo, im nijõk, bõlen ejjab ilo nan in kõkkar wõt ak bareinwõt ilo mol an walok, kinke baat im kokkure armij rar ijoko jabdewõt. Ear “juõn ran in jilel im kakõllan kakkõl,” ak kakkõl ko rar walok ainikeir ilo ejelok tõbrak.
20 Jerusalem’s watchmen were helpless as Babylonian battering Emaan ro ri waj an Jerusalem ear ejelok air maroñ ke Ri Babylon ro rar juokwe “imõn iaroñroñ ko reutiej.” Worwor in kejbãrok ko an jukjuk im bed in enana enaj ja einwõt an ejelok an maroñ nae kein tarinae eo ilo jikin kakonkon eo an Anij ilañ, ebojak ñan an kajerbale ilo mõkaj ilo jeebeplok eo an ro wõt im emwij karõklok iman. Kwoj kejatdikdik ke ñan am jeor? Emwij ke am bõk juõn jutak ebin ion bed eo an Jehovah, ‘eo ej kejbãrok ro otemjej rej yokwe e ak eo enaj torlokbõke ro otemjej renana’?—Sam 145:20.
21, 22. Ewi wãwen Zephaniah 1:17, 18 (NW) enaj jejjet kitien ilo ran kein ad?
21 Juõn ran in ekajet ekalelñoñ kar kanan kake ilo Zephaniah 1:17, 18, NW ! “Inaj bõktok elap jorrãn ion armij ro,” Jehovah Anij ej ba, “im renaj jatol einwõt armij ro rebilo; kinke rar jerawiwi nae Jehovah. Im bõtõktõkiir naj torlok einwõt bũñalñal, im majñal ko air einwõt bũdej. Silver im gold ko air rejamin naj maroñ lomoren ir ilo ran in illu eo an Jehovah; ak kijeek in kijejeto eo an enaj kañ aolepen lal in, kinke enaj torlokbõke ro otemjej rej jokwe ion lal.”
22 Einwõt an kar kõmman ilo ran ko an Zephaniah, Jehovah ejjabto enaj bõktok jorrãn ion “ro otemjej rej jokwe ion lal,” ro rej makoko in eoroñ nan in kakkõl eo an. Kin air jerawiwi nae Anij, renaj etetal ilo mõjno einwõt armij ro rebilo, rejjab maroñ lo ial in deor. Ilo ran in ekajet eo an Jehovah, bõtõktõkiir “naj torlok einwõt bũñalñal,” einwõt juõn men eo ejelok aorõkin. Emol jemlok eo air enaj juõn jemlok ekajookok, bwe Anij enaj joto-jotak enbwin ko—meñe mõttan enbwin ko ituloa—in ro renana ion lal, “einwõt bũdej.”
23. Meñe ri kõmman bwid ro rejamin ko “ilo ran in illu eo an Jehovah,” ta kejatdikdik eo kanan eo an Zephaniah ej letok ñan kij?
23 Ejelok emaroñ lomoren ro rej tarinae nae Anij im armij ro an. Bareinwõt silver ak gold rar jab maroñ kõrõlok ri kõmman bwid ro an Judah, einwõt mweiuk im money ko rar bõki jen air wiaik buruen armij rejamin lelok kejbãrok ak kõrõlok ir “ilo ran in illu eo an Jehovah” ion Christendom im jukjuk im bed in. Ilo ran in ekajet en, “enaj kañ aolepen lal” ikijen kijeek in kijejeto eo an Anij ke ej torlokbõke aolep ro renana. Kinke ewõr ad tõmak ilo nan in kanan eo an Anij, jej liki bwe jej kiõ bed ilo jemlokin lok in “ien eo ien jemlokin.” (Daniel 12:4, NW) Ran in ekajet eo an Jehovah ej ebaktok, im ejjabto enaj idenwõne ion ri kijirãt ro an. Ak, kanan eo an Zephaniah ej letok ñan kij kejatdikdik eo kin ellã im mour. Inem, ta eo ej menin aikwij ñan kij ñan ad tilekek ilo ran in illu eo an Jehovah?
Ewi Wãwen Am Naj Kar Uak?
• Ewi wãwen an kanan eo an Zephaniah kar jejjet kitien ion Judah im Jerusalem?
• Ta eo ej bojak ñan Christendom im aolep ri nana ro ilo ran kein ad?
• Etke jej aikwij jab lemnak bwe ran in ekajet eo an Jehovah etolok wõt an itok?
[Pija]
Zephaniah ear keañ ilo beran bwe ran in ekajet eo an Jehovah ear ebaktok
[Etan eo ej kõmman]
Jen Self-Pronouncing Edition of the Holy Bible, eo ebed ie King James im Revised version ko
[Pija]
Ran eo an Jehovah ear itok ion Judah im Jerusalem ikijen pein Ri Babylon ilo 607 B.C.E.
[Pija]
Kwoj kejatdikdik ke ñan am deor ñe Jehovah ej jolok ri nana ro?