Bukõt Jehovah Mokta Jen Ran In Kwi Eo An
“Bukõt Jehovah . . . Bukõt wãnik, bukõt inemõn. Bõlen kom naj maroñ tilekek jen ran in kwi eo an Jehovah.”—ZEPHANIAH 2:3, New World Translation.
1. Ta kar wãwen eo ilo jitõb an Judah ke Zephaniah ear jino jerbal in kanan eo an?
ZEPHANIAH ear jino jerbal in kanan eo an ilo juõn ien eaorõk ilo bwebwenato in Judah. Mour in jitõb eo ilo ailiñ eo ear kanuij nana. Jen air likit air liki ilo Jehovah, armij ro rar reilok ñan ri pagan priest ro im ri jedjed iju ro ñan bõk ial in tel. Kabuñ ñan Baal, ibben aolep mantin timon im orlok ko an, ear jededlok ilo ene eo. Ri tel ro an armij ro—bwirak ro, ri utiej ro, im ri ekajet ro—rar jibed armij ro ren kar kejbãrok ir. (Zephaniah 1:9; 3:3, NW) Ejelok bwilõñ Jehovah ear beek ñan ‘elloke pein’ nae Judah im Jerusalem ñan an jolok ir!—Zephaniah 1:4, NW.
2. Ta kejatdikdik eo ear wõr ñan ri karejar ro retiljek an Anij ilo Judah?
2 Bõtab, jekdon ewi joñan an nana wãwen eo, ear wõr jidik kejatdikdik. Leo nejin Amon Josiah ear kiõ bed ion throne eo. Meñe e kar juõn ladik wõt, Josiah ear mol an yokwe Jehovah. Elañe king eo ekãl ear kajeblaktok kabuñ eo erreo ilo Judah, enaj kar juõn menin kõketak ñan jejjo ro rar tiljek ilo air karejar ñan Anij! Ro jet remaroñ kar emmakit ñan kobalok ibbeir im bareinwõt bõk lomor ilo ran in illu eo an Jehovah.
Menin Aikwij ko ñan Bõk Lomor
3, 4. Ta menin aikwij ko jilu rej aikwij tõbari ñan an juõn armij ellã ilo “ran in kwi eo an Jehovah”?
3 Jet armij remaroñ ke kar ellã ilo ran in illu eo an Jehovah? Aet, elañe rar tõbar jilu wãwen ko rar kõlajraki ilo Zephaniah 2:2, 3, NW. Ñe jej konono eon kein, jen lale menin aikwij kein. Zephaniah ear je: “Mokta jen an kien eo kamelim jabdewõt men, mokta jen an ran eo ellãlok einwõt an wit aemedlok, mokta jen an itok iomi illu eo ebwil an Jehovah, mokta jen an itok iomi ran ion illu eo an Jehovah, bukõt Jehovah, kom otemjej ro ettã burueir in lal, ro rar jerbale bebe in ekajet jimwe ko An. Komin bukõt wãnik, bukõt inemõn. Bõlen kom naj maroñ tilekek ilo ran in kwi eo an Jehovah.”
4 Inem, ñan bõk lomor, juõn armij ear aikwij (1) bukõt Jehovah, (2) bukõt wãnik, im (3) bukõt inemõn. Menin aikwij kein ej aikwij lap ad itoklimo kaki rainin. Etke? Kinke einwõt an kar Judah im Jerusalem jelmae juõn ran in kõlajrak ilo ebeben eo kein kajiljilimjuõn B.C.E., ailiñ ko an Christendom—ilo mol, ro otemjej renana—rej kaioklok juõn bwiltõñõñ in jorrãn eo ej itok ibben Jehovah Anij ilo “eñtan eo elap” ej itok.” (Matu 24:21) Jabdewõt eo ej kõnan tilekek ilo ien en ej aikwij kõmman bebe kiõ. Ewi wãwen? Ikijen air bukõt Jehovah, bukõt wãnik, im bukõt inemõn mokta jen an joej!
5. Ta eo ekoba ilo ‘bukõt Jehovah’ rainin?
5 Kwo maroñ ba: ‘Ña, juõn ri karejaran Anij eo emwij an wujleplok im baptais, juõn ian Ri Kennan ro an Jehovah. Ejjab dedelok aõ tõbar men in aikwij kein ke?’ Ilo mol, elõñlok men ej kobatok jen baj wujleplok kij make ñan Jehovah. Israel kar juõn ailiñ in wujleplok, ak ilo ran ko an Zephaniah armij in Judah ro rar jab mour ekkar ñan wujleplok eo air. Tokjen menin, ailiñ eo ear etal im joko. ‘Bukõt Jehovah’ rainin ekoba ejaake im debij juõn kõtan eo eokmãnãn ibben ilo kobalok ibben dolul eo an ilo lal. Ej melelen bõk jelã kin wãwen an Anij lemnak kin wãwen ko im lale eñjake ko an. Jej bukõt Jehovah ñe jej lukkun katak Nan eo an, kalmenlokjen kake, im jerbale nan in kakabilek eo ie ilo mour. Ke jej bareinwõt bukõt ial in tel eo an Jehovah ilo jar im lor tel eo an jitõb kwojarjar eo an, kõtan eo ad ibben ej mũlallok im jej bõk kõketak ñan karejar ñan e ‘kin aolepen buruõd, aad, im kajur eo ad.’—Duteronomi 6:5; Dri Galetia 5:22-25; Dri Pilippai 4:6, 7; Reveles̃õn 4:11.
6. Ewi wãwen ad “bukõt wãnik,” im etke menin emaroñ meñe ilo lal in?
6 Menin aikwij eo kein karuo ej walok ilo Zephaniah 2:3 (NW) ej ñan “bukõt wãnik.” Elõñ wõt iad jaar kõmman oktak ko elap tokjeir bwe jen maroñ tellokin bõk baptais eo an Christian, ak jej aikwij etal wõt im debij kien ko rekwojarjar an Anij ilo aolepen mour eo ad. Jet ro ear emõn jinoin ilo menin rar kõtlok ir make bwe ren lipjinjin kin lal in. Ejjab bidodo bukõt wãnik, kinke ibelakid rebed armij ro rej watõk mour in lũñ, riap, im jerawiwi ko jet bwe rej baj eindein wõt. Ak, juõn kõnan eo ekajur ñan kamõnõnõik Jehovah emaroñ kamõjnoik jabdewõt kõnan eo ñan itok wõt in bukõt buñburu eo an lal in ikijen kajeoñ in kadebijik ir ibben. Judah ear luji emõn eo an Anij kin an kar kajeoñe ailiñ ko renana iturin. Inem, jen ad kajeoñe lal in, jen “dri kajeoñwe Anij,” im ejaake “armij ekal, eo ekar ñõn Anij emwij kõmõne ekal ilo wãnik im kwojarjar in mol.”—Dri Epesõs 4:24; 5:1.
7. Ewi wãwen ad “bukõt inemõn”?
7 Point eo kein kajilu kar kõmmane ilo Zephaniah 2:3 (NW) ej bwe elañe jekõnan tilekek ilo ran in illu eo an Jehovah, jej aikwij “bukõt inemõn.” Kajjojo ran, jej iione maan ro, kõrã ro, im jodikdik ro rejjab kwalok inemõn. Ñan ir, inemõn ej juõn men ebwid. Kiblie rej watõke juõn menin mõjno. Rej jibed armij ñan kõmman men ko, rekibbon, im le jen joñan air lor lemnak ko air make, tõmak bwe “jimwe ko” air im kõnan ko air rej aikwij tõbrak jekdon ta. Ekaburomõjmõj elañe jet ian lemnak kein rej jelet kij! Ien eo kiõ ej ñan “bukõt inemõn.” Ewi wãwen? Ikijen ad kiblie ñan Anij, ilo ettã bõk kauwe eo an im errã ñan ankilan.
Etke “Bõlen” Remaroñ Tilekek?
8. Ta eo ej kalikar ikijen kajerbal nan in “bõlen” ilo Zephaniah 2:3, NW?
8 Lale bwe Zephaniah 2:3 (NW) ej ba: “Bõlen kom naj maroñ tilekek ilo ran in kwi eo an Jehovah.” Etke nanin in “bõlen” rar kajerbale ke rej konono ñan “ro ettã burueir ion lal”? Eokwe, rein ettã burueir rar bõk buñten nee ko remol, ak ear ejelok room ñan an juõn liki e make. Rar jab itok ñan jemlokin mour eo air ilo tiljek. Ear wõr maroñ bwe jet iair remaroñ kar deloñ ilo jerawiwi. Menin ej bareinwõt mol kin kij. Jesus ear ba: “A eo e naj kijinmij ñõn jemlokõn, e in e naj mour.” (Matu 24:13) Aet, lomor ilo ran in kwi eo an Jehovah ej atartar ion ad etal wõt im kõmman men eo ejimwe ilo mejen. Eñin bebe eo am ebin ke?
9. Ta buñten nee ko rejimwe likao dikdik eo King Josiah ear bõki?
9 Alikar ilo uak ñan nan ko an Zephaniah, King Josiah ear emmakit ñan “bukõt Jehovah.” Jeje ko rej ba: “Ilo yiõ eo kein karalitõk in an iroij, ke [Josiah] ear juõn ladik wõt [iturinlok 16 yiõ dettan], ear jino in kabukõt [ak, “ñan bukõt,” New International Version] Anij eo an David jimman.” (2 Chronicles 34:3, NW) Josiah ear bareinwõt etal wõt im ‘bukõt wãnik,’ bwe jej konono: “Ilo yiõ eo kein kajoñoul ruo [ke Josiah ear nañin 20 yiõ dettan] ear jino karreoik Judah im Jerusalem jen jikin ko reutiej im joor ko rekwojarjar im annañ ko jekjek im ekjap ko õnlok. Bareinwõt, rar juoki lokatok ko im ekjap in Baal ko iman mejen.” (2 Chronicles 34:3, 4, NW) Josiah ear ‘bukõt inemõn’ bareinwõt, jerbal ilo ettã ñan kamõnõnõik Jehovah ikijen an karreoik enen jen kabuñ ñan ekjap im jerbal ko jet an kabuñ wan. Ro jet ettã burueir emol air kar lañliñ kin men kein rar walok!
10. Ta eo ear walok ilo Judah ilo 607 B.C.E., ak wõn ro rar ellã?
10 Elõñ ri Jew ro rar oktaklok ñan Jehovah ilo ien iroij eo an Josiah. Bõtab, elikin an king eo mij, elõñ wõt rar bar oktaklok ñan wãwen ko air mokta—ñan manit ko rar jab emõn ñan Anij. Einwõt an kar Jehovah kakien, Ri Babylon ro rar nitbwili Judah im jolok jikin kwelok eo an, Jerusalem, ilo 607 B.C.E. Ak, ejjab aolep men ear ejelok kejatdikdik kaki. Ri kanan Jeremiah, Ri Ethiopia eo Ebed-melech, ro bwijjin Jonadab, im ro jet rar tiljek ñan Anij rar tilekek ilo ran in kwi eo an Jehovah.—Jeremiah 35:18, 19; 39:11, 12, 15-18, NW.
Ri Kijirãt ro An Anij—Ren Lale!
11. Etke ej juõn aitwerõk ñan bed wõt ilo tiljek ñan Anij rainin, ak ta eo ri kijirãt ro an armij ro an Jehovah rej aikwij lemnak kake?
11 Ilo ien in ñe jej kõttar an itok ran in kwi eo an Jehovah ion jukjuk im bed in enana, jej iioni “melejoñ kaju waweir.” (Jemes 1:2,) Ilo elõñ ailiñ ko rej ba rej kaorõk anemkwoj in kabuñ, ri tel ro an kabuñ rejelã kilen rar kareelel ri utiej ro an kien bwe ren kaeñtan armij ro an Anij. Maan ro ejelok air kea rej ruruwe Ri Kennan ro an Jehovah, ñan kakõlleik ir einwõt “juõn mantin kabuñ ekauwatata.” Anij ewõr an jelã kin kõmman ko air—im rein rejamin ilok ilo air jab bõk kaje. Ri kijirãt ro an rej aikwij lemnak kin ta eo ear walok ñan ri kijirãt ro etto an armij ro an einwõt Ri Philistia ro. Kanan eo ej ba: “A kin Gaza, enaj erom juõn bukwon ejako armij ro ie; im Ashkelon enaj juõn ene jemaden. Ak kin Ashdod, ñe enaj raelep renaj kadiojlok e; im kin Ekron, naj totake.” Bukwon ko an Philistia Gaza, Ashkelon, Ashdod, im Ekron renaj kar jeebeplok.—Zephaniah 2:4-7, NW.
12. Ta eo ear walok ñan Philistia, Moab, im Ammon?
12 Kanan eo ej wõnmanlok wõt: “Iar roñ an Ri Moab im Ri Ammon jeklepe im lõkatipi armij ro droõ, im kemjãje kin air naj bõk eneo eneir.” (Zephaniah 2:8, NW) Emol, Egypt im Ethiopia rar eñtan ilo pein ri nitbwili ro an ri Babylon. Ak ta kar ekajet eo an Anij nae Moab im Ammon, ailiñ ko bwijiir ej itok jen Lot leo mañden Abraham? Jehovah ear kanan: “Moab make enaj oktak im einwõt Sodom, im ro nejin Ammon einwõt Gomorrah.” Ilo air jab einwõt limaro bwijjiir—limaro ruo nejin Lot, ro rar ellã im mour jen jeebeplok eo an Sodom im Gomorrah—Moab im Ammon ro reutiej burueir rejamin kar tilekek jen ekajet ko an Anij. (Zephaniah 2:9-12, NW; Jenesis 19:16, 23-26, 36-38) Rainin, ewi Philistia im ewi jikin kwelok ko an? A ta kin Moab im Ammon eo juõn ien ear utiej burueir? Meñe kwoj kabukõt ir, kwo jamin lo ir.
13. Ta eo archaeology ear loe ilo Nineveh?
13 Ilo ran ko an Zephaniah, jukjuk im bed eo an Assyria ear bed ilo tukajur in. Ilo an kwalok kin juõn ian jikin ko ilo imõn iroij eo ear loe ilo jikin kwelok in Nineveh ilo Assyria, archaeologist eo (ri katak eo kin mour an armij ro etto) Austen Layard ear je: “Tulal in bõrwaj ko . . . rar kejebeli im einwõt square, unoki kin wit ko, ak kin annañin menin mour ko. Jet rar kainõknõki kin ivory, kajjojo tõrerein loan emwij kabole kin elõñ kain jekjek im elõñ lõmen. Kõttal ko, im bareinwõt tõrerein room ko emwij illik gold im silver na ie; im wijkinen ko rejeja im lap aorõkiir, ilo e wijki cedar ear alikar loi, rar kajerbali ñan jerbal ko kin alal.” Einwõt kar konono kake lok iman ilo kanan eo an Zephaniah, Assyria enaj kar jeebeplok im bukwon eo capital eo ej bed ie, Nineveh, enaj kar oktak im “juõn ene jemaden.”—Zephaniah 2:13, NW.
14. Ewi wãwen kanan eo an Zephaniah ear jejjet kitien ion Nineveh?
14 Joñoul lalem wõt yiõ ko elikin an Zephaniah konono kin kanan eo, Nineveh eo ekajur ear jorrãn, imõn iroij eo ear oktak im tibdikdik in dekã. Aet, jikin in eaibujuij ear lukkun jorrãn. Joñan jorrãn eo kar lukkun kananlok iman kake ilo nan kein: “Pelican im porcupine jimor renaj bed ilo boñ ibwiljin joor ko reokjak. Juõn ainikien enaj jañ wõt ilo window ko. Enaj wõr jorrãn imejen kejam ko.” (Zephaniah 2:14, 15, NW) Em ko raibujuij ilo Nineveh renaj ekkar wõt ñan jikin jokwe an porcupine ko im pelican ko. Ial ko ie enaj jako roñjake ainikien ri business ro, ri tarinae ro rej lamõj, al ko an priest ro. Ilo ial ko me juõn ien rar kanuij kauwaroñroñ, enaj kar oktak im juõn wõt ainikien ej jañ ilo window, bõlen jañ in buromõj an juõn bao ak ainikien eo ilo kõto. Ilo wãwen in lok wõt, aolep ri kijirãt ro an Anij remaroñ itok ñan jemlok eo air!
15. Ta eo jemaroñ katak jen men eo ear walok ñan Philistia, Moab, Ammon, im Assyria?
15 Ta eo jemaroñ katak jen men eo ear walok ñan Philistia, Moab, Ammon, im Assyria? Menin: Einwõt ro ri karejaran Jehovah, ejelok men jej aikwij mijake jen ri kijirãt ro ad. Anij ej lo ta eo ro rej jumae armij ro an rej kõmmane. Jehovah ear kõmman emmakit nae ri kijirãt ro an ilo ien ko remotlok, im ekajet ko an renaj itok ion aolep ro rej amnak ion lal rainin. Ak, ewõr ro renaj ellã im mour—‘juõn jar elap jen ailiñ ko otemjej.’ (Reveles̃õn 7:9) Kwo maroñ bed ibwiljiir—ak ilo am etal wõt im bukõt Jehovah, bukõt wãnik, im bukõt inemõn.
Woe ñan Ri Kõmman Bwid ro Ejelok Air Kautiej!
16. Ta eo kanan eo an Zephaniah ear ba kin iroij ro im ri tel ro an kabuñ an Judah, im etke nan kein rekwon ñan Christendom?
16 Kanan eo an Zephaniah ej bar jitõñlok ñan Judah im Jerusalem. Zephaniah 3:1, 2 (NW) ej ba: “Woe ñan eo ej jumae im katton e make, jikin kwelok eo ej ijjibed! Ear jab roñjake juõn ainikien; ear jab bõk kauwe. Ear jab liki Jehovah. Ñan Anij eo an ear jab ruaklok ñan e.” Elap an kaburomõjmõj bwe jibadbad ko an Jehovah ñan kauwe armij ro an rar jab eoroñe! Emol, ear lukkun nana iroij ro, ri utiej ro, im ri ekajet ro kin air kar lej. Zephaniah ear kananaik men eo ekajookok an ri tel ro an kabuñ, im ba: “Ri kanan ro an ear ejelok air kautiej, rar emaan ro retao. Priest ro an make rar katton men eo ekwojarjar; rar kõmman jorrãn ñan kien eo.” (Zephaniah 3:3, 4, NW) Nan kein rekanuij kwon ñan wãwen eo ibben ri kanan ro im priest ro an Christendom rainin! Ilo ejelok kautiej, rar jolok ãt eo ekwojarjar jen ukok in Bible ko air im katakin kin katak ko rebwid an kabuñ kin Eo rej ba rej kabuñ ñane.
17. Meñe armij ro rej roñjake ak jab, etke jej aikwij etal wõt im keañ kin news eo emõn?
17 Jehovah ilo an lemnak kin armij ro an etto ear kakkõl kin emmakit eo ear bojak in bõke. E ar jilkinlok ri kanan ro ri karejaran—Zephaniah im Jeremiah, ibwiljin ro jet—ñan rejañ armij ro bwe ren ukwelok. Aet, “Jehovah . . . ejamin kõmman men ko rejjab wãnik. Jibboñ otemjej ear lelok bebe in ekajet eo an make. Ilo ran ear jab kamol an likjap.” Ta kar uak eo? “Ak eo ejjab wãnik ear jab jelã jook,” Zephaniah ear ba. (Zephaniah 3:5, NW) Juõn kakkõl eo einlok wõt ej walok ainikien ilo ien in. Elañe kwe juõn ri kwalok kin news eo emõn, ewõr ijo kunam ilo jerbal in kakkõl in. Etal wõt im keañ kin news eo emõn ilo ejelok bõjrak! Meñe armij ro rej roñjake ak jab, jerbal in kwalok nan eo am ej juõn tõbrak ilo an Anij lale toan wõt am wõnmanlok wõt kake ilo tiljek; ejelok am aikwij in jook ke kwoj kõmmane jerbal eo an Anij ilo kijejeto.
18. Ewi an Zephaniah 3:6 naj jejjet kitien?
18 Jerbale ekajet eo an Anij ejamin jerbal wõt ñan an jako Christendom. Jehovah ej erakelok naruõn eo ej kõmmane ñan kobaik ailiñ ko otemjej: “Ij bukwelok ailiñ ko; imõniaroñroñ ko air ilo kona ko rar jeebeplok. Iar jolok ial ko air, bwe en ejelok en ej etal ie lok. Jikin kwelok ko air ear jorrãn.” (Zephaniah 3:6, NW) Joñan ad maroñ liki nan kein Jehovah ej konono kin jeebeplok eo einwõt ñe ededelok an kar walok. Ta eo ear walok ñan jikin kwelok ko an Philistia, Moab, im Ammon? Im ta kin capital eo an Assyrian, Nineveh? Jeebeplok eo air ej jerbal einwõt joñok in kakkõl ñan ailiñ ko rainin. Anij ejjab ñan kajirere kake.
Bukõt wõt Jehovah
19. Ta kajitõk ko rej kamakit lemnak jemaroñ kajitõk kaki?
19 Ilo ran ko an Zephaniah, illu eo an Anij ear kõtlok ion armij ro ilo nana rar “kõmman jorrãn ilo aolep jerbal ko air.” (Zephaniah 3:7, NW) Ejja wãwen in wõt enaj walok ilo ien kein ad. Kwoj lo ke menin kamol eo bwe illu eo an Jehovah ej ebaktok? Kwoj etal wõt ke im “bukõt Jehovah” ilo am ekkeini konono Nan eo an—ran otemjej? Kwoj “bukõt ke wãnik” ilo am mour ilo juõn wãwen erreo ilo an errã ibben kien ko an Anij? Im kwoj ke ‘bukõt inemõn’ ilo am kalikar juõn lemnak in ettã buru im kiblie ñan Anij im karõk ko an ñan lomor?
20. Ta kajitõk ko jenaj etali ilo mõttan eo eliktata in lajrak in ilo kanan eo an Zephaniah?
20 Elañe jej ilo tiljek bukõt wõt Jehovah, wãnik, im inemõn, jemaroñ kõtmene ñan lañliñ kin jerammõn eo elap kiõ—aet, meñe ilo “ran kein eliktata” rej melejoñe tõmak.” (2 Timote 3:1-5; Jabõn Kennan Ko 10:22) Ak bõlen jenaj kõnan kajitõk, ‘Ilo wãwen et ko jej bõk jerammõn einwõt ro ri karejaran Jehovah ilo ran kein, im ta jerammõn ko ilo ran ko rej itok kanan eo an Zephaniah ej likit iman ro renaj tilekek ilo ran in kwi eo an Jehovah ej mõkaj an ebaktok?’
Ewi Wãwen Am Naj Kar Uak?
• Ewi wãwen an armij “bukõt Jehovah”?
• Ta eo ekoba ilo ‘bukõt wãnik’?
• Ewi wãwen ad maroñ “bukõt inemõn”?
• Etke jej aikwij bukõt wõt Jehovah, wãnik, im inemõn?
[Pija]
Kwoj bukõt ke Jehovah ilo am katak Bible im niknik ilo jar?
[Pija]
Kin air etal wõt im bukõt Jehovah, juõn jar elap enaj ellã im mour ilo ran in kwi eo an