Men Ko Kar Loe Ilo Vision Kin Ailiñ In Anij Rej Oktak Im Mol
“Emõn ami kõmõn elañe komij kejbãroke [nan in drikanij], einwõt maram ej romak ijo e marok.”—2 PITER 1:19.
1. Ta oktak eo jemaroñ loe ilo lal in rainin?
ABAÑ elikin abañ—eñin wãwen lal in rainin. Jen jorrãn ko kin jokkin wõt juõn eo an men in kõmanman ko ñan terrorism (men in kamijak ko) ibelakin lal, abañ ko an armij rej laplok wõt. Kabuñ ko ilo lal in rar jab maroñ jibañ bareinwõt. Ilo mol, ekkã air kõmman bwe wãwen ko ren nana lok ilo air kaururlok kalijeklok, kijirãte don, im kautiej kin ailiñ ko me rej kejebel armij. Aet, einwõt kar kanan kake, “marok” ear kalibubuik “ro dri ailiñ ko.” (Aiseia 60:2) Bõtab, ilo ejja ien in wõt, elõñ million armij ro rej reimanlok ñan ilju im jeklaj kin liki. Etke? Kinke rej kejbãrok nan in kanan eo an Anij “einwõt maram ej romak ijo e marok.” Rej kõtlok bwe “nan” eo an Anij, eo jemaroñ loe kiõ ilo Bible, en tel buñten neiir.—2 Piter 1:19.
2. Ekkar ñan kanan eo an Daniel kin “ien eo ien jemlokin,” wõn ro wõt renaj bõk jelãlokjen ilo jitõb?
2 Ikijen “ien eo ien jemlokin,” ri kanan eo Daniel ear je: “Elõñ renaj ito-itak, im jelãlokjen eo emol enaj kanuij lap. Elõñ renaj karreoik ir im kamouj ir make im naj melejoñe ir. Im ro ri nana renaj kõmman nana, im ejelok ri nana enaj melele; ak ro ewõr jelãlokjen ibbeir renaj melele.” (Daniel 12:4, 10, New World Translation) Jelãlokjen kin men ko lor jitõb ej ñan ro emol air “ito-itak,” ak etiljek air katak, Nan in Anij, bokake kien ko an, im kate ir ñan kõmanman ankil an.—Matu 13:11-15; 1 Jon 5:20.
3. Ilo yiõ ko ilo 1870, ta mol eo eaorõk ri katak Bible ro jinoin rar kile?
3 Ilo yiõ ko ilo 1870, mokta jen an kar ijjino “ran ko eliktata,” Jehovah Anij ear jino kalikarlok “men ko retino an ailiñ in lõñ.” (2 Timote 3:1-5; Matu 13:11) Ilo ien eo juõn kumi in ri katak Bible ro rar kile—eoktak jen lemnak eo ekkã an armij bõke—bwe roltok eo an Christ ejamin alikar ñan mejen armij. Elikin kar kairoij e ilañ, Jesus enaj kar jeblak ilo wãwen in bwe kiõ enaj lale makitkit ko ion lal. Juõn kakõlle elõñ mõttanin im jemaroñ loi enaj kar kakkõl ri kalor ro an bwe bed eo an eo ejjab alikar ñan mejen armij emwij an ijjino.—Matu 24:3-14.
Ñe Men eo Kar Kallimur Kake Ej Oktak im Mol
4. Ewi wãwen Jehovah ear kakajurlok tõmak eo an ro ri karejaran ilo ran kein?
4 Vision in kejakilkil eo ear juõn annañ kin Christ ilo aibujuij in Ailiñ eo. (Matu 17:1-9) Vision in ear kakajurlok tõmak eo an Peter, James, im John ilo ien eo ke elõñ rar bõjrak jen air lor Jesus kinke ear jab kajejjet kitien kõtmene ko air rejjab bedbed ion Bible. Bareinwõt, ilo ien in ien jemlokin, Jehovah ear kakajurlok tõmak eo an ro ri karejaran ilo an jibañ bwe en laplok air melele kin jejjet in kitien vision in im kin elõñ kanan ko jet. Jen etale kiõ jet ian mol ko kin men ko lor jitõb me rej kakajurlok tõmak.
5. Wõn Iju Ran eo, im ewi wãwen an naj ‘tak’?
5 Ilo an konono kin vision in kejakilkil eo, ri jilek Peter ear je: “Im iber nan in drikanij, ar kabinlok e, eo emõn ami kõmõn elañe komij kejbãroke, einwõt maram ej romak ijo e marok, mae ien rantak, im iju ran ej tak ilo buruemi.” (2 Piter 1:19) “Iju ran” in kõkkar eo, ak “iju ran erabõlbõl,” ej Jesus Christ eo emwij kaibujuij e. (Reveles̃õn 22:16) Ear ‘tak’ ilo 1914 ke ear lotak Ailiñ in Anij ilañ, im ear kakõllan jinoin juõn ien ekãl. (Reveles̃õn 11:15) Ilo vision in kejakilkil eo, Moses im Elijah rar weaktok ibben Jesus, im bwebwenato ibben. Wõn ro rej annañelok?
6, 7. Ilo vision in kejakilkil eo Moses im Elijah rej jutak kin wõn ro, im ta kamelele ko raorõk Jeje Ko rej kwalok kake rein rej pijaiki?
6 Ke Moses im Elijah rar bõk kunair ilo aibujuij eo an Christ, ri kennan rein ruo retiljek rej jutak kin ro renaj iroij ibben Jesus ilo Ailiñ eo an. Melele eo bwe ewõr ro rej iroij ibben Jesus ej errã ibben vision eo kin Messiah eo ej jijet ion throne eo me kar leloke ñan ri kanan eo Daniel. Daniel ear lo “juõn eo einwõt nejin armij” ej bõk “iroij eo ejamin jemlok” jen “Eo jen Ran ko Etto,” Jehovah Anij. Ak lale ta eo kar kwaloke ñan Daniel ejjabto tokelik. Ej je: “Ailiñ eo im iroij eo im aibujuij eo an ailiñ ko iumin lañ kar leloke ñan armij ro me rej ri kwojarjar ro an Eo Eutiejtata.” (Daniel 7:13, 14, 27, NW) Aet, elõñlok jen limabuki yiõ ko mokta jen vision in kejakilkil eo, Anij ear kalikar bwe jet “ri kwojarjar ro” renaj bõk kunair ilo aibujuij in iroij eo an Christ.
7 Wõn kar ri kwojarjar ro ilo vision eo an Daniel? Kar kin armij rein ri jilek Paul ear ba: “Jitõb Ej mõke kennan ñõn ar, bwe kij ro nejin Anij. Im elañe ro nejin, inem dri jolit; dri jolit an Anij, im dri jolit iben Kraist; elañe jej iñtan iben, bwe jen bareinwõt aibujuij iben.” (Dri Rom 8:16, 17) Ri kwojarjar rein rej ri kabit ri kalor ro an Jesus. Ilo Reveles̃õn, Jesus ej ba: “Eo ej bõk anjo I naj lelok ñõn e bwe en jijõt iba ion tron eo Aõ, einwõt I ar bareinwõt bõk anjo, im ar jijõt iben Jema ion tron eo An.” Ibben Jesus, rein 144,000 orair, me rej jerkakbiji im bõk ‘anjo,’ renaj iroij ion aolepen lal.—Reveles̃õn 3:21; 5:9, 10; 14:1, 3, 4; 1 Dri Korint 15:53.
8. Ewi wãwen ri kabit ri kalor ro an Jesus rar bõk kunair ilo juõn jerbal einlok wõt eo an Moses im Elijah, im kin ta tokjen ko?
8 Ak, etke Moses im Elijah rej annañelok Christian ri kabit ro? Un eo ej kinke Ri Christian rein, ke rej armij wõt ion lal, rej kõmmane juõn jerbal einlok wõt eo an kar Moses im Elijah. Ñan wanjoñok, rej jerbal einwõt ri kennan ro an Jehovah, meñe rej jelmaik matõrtõr. (Aiseia 43:10; Jerbal 8:1-8; Reveles̃õn 11:2-12) Einwõt Moses im Elijah, rej beran in kajerwawaik kabuñ ko rewan ke rej kakkõl armij ro emol burueir ñan kabuñ ñan Anij wõt. (Exodus 32:19, 20; Duteronomi 4:22-24; 1 Kiñ Ro 18:18-40) Ear wõr ke leen jerbal ko air? Aet! Ijellokin air jibañ aini aolepen oran ri kabit ro, rar jibañ elõñ million “sheep ro jet” ñan kwalok air mõnõnõ in kõttãik ir ñan Jesus Christ.—Jon 10:16; Reveles̃õn 7:4.
Christ Ej Wõnmanlok Bwe En Bõk Anjo
9. Ewi wãwen Reveles̃õn 6:2 ej kwalok kin Jesus kiõ?
9 Kiõ ejjab juõn armij eo ej uwe ion juõn kon in ass, Jesus ej juõn King ekajur kiõ. Rej pijaik e einwõt juõn eo ej jijet ion juõn horse—juõn men in kõkkar ilo Bible kin tarinae. (Jabõn Kennan Ko 21:31) “Lo, ors emouj,” Reveles̃õn 6:2 ej ba, “im iben Eo ej jijõt ion libon, im ar lelok ñõn E belin: im Ej bõk anjo im wõnmanlok bwe En bõk anjo.” Bareinwõt, ikijen Jesus, ri jeje sam David ear je: “Jeova e naj jilkinlok alal in kajur eo Am jen Zaiõn; Kwon iroij ilo bwiljin ro dri kijirãt Yuk.”—Sam 110:2.
10. (a) Ewi wãwen ettõr eo an Jesus ñan bõk anjo ear wõr juõn ijjino eaibujuij? (b) Ewi wãwen anjo eo moktata an Christ ear jelet lal in?
10 Anjo eo moktata an Jesus ear ion ri kijirãt ro an rekajur—Satan im demon ro. Ke ear jolok ir jen lañ, ear jolaltak ir ñan lal. Ilo air jelã bwe ekadu ien ibbeir, jitõb rein renana rej kwalok air illu ñan armij, im bõktok elap eñtan. Eñtan in rej kõkkar kake ilo Reveles̃õn ikijen horse ko jilu im ro rej jijet ioir. (Reveles̃õn 6:3-8; 12:7-12) Ekkar ñan kanan eo an Jesus ikijen “kakõllan bed eo [an] im jemlokin jukjuk im bed in,” ettõr eo air ear walok ilo tarinae, ñitta, im nañinmij ko relap. (Matu 24:3, 7; Luk 21:7-11) Einwõt metak ko rej walok ñe juõn kõrã ej keotak, ejelok bere “iñtan” kein renaj laplok mae ien Christ enaj ‘wõnmanlok bwe en anjo’ ilo an kokkure aolepen dolul eo jemaroñ loe an Satan.a—Matu 24:8.
11. Ewi wãwen bwebwenato eo an congregation in Christian ej kamol maroñ in iroij eo an Christ?
11 Maroñ in iroij eo an Jesus ej bareinwõt alikar ke ear kejbãrok congregation in Christian eo bwe en maroñ kajejjet jerbal eo ñan kwalok kin ennan in Ailiñ eo ibelakin lal. Meñe ej walok jumae jen Babylon eo Elap—dolul in kabuñ ko rewan ibelakin lal—im jen kien ko relej, jerbal in kwalok nan ejjab wõnmanlok wõt ak ear tõbar joñan eo elaptata ilo bwebwenato eo an lal in. (Reveles̃õn 17:5, 6) Men in ej juõn kein kamol ekajur kin iroij eo an Christ!—Sam 110:3.
12. Etke elõñ armij rejjab kile bed eo an Christ me ejjab alikar ñan mejen armij?
12 Ak, ekaburomõjmõj, bwe elõñ armij, ekoba elõñ million ro rej ba rej Christian, rej likjap in kile mol ko rittino rej bed ilikin men ko rekabwilõñlõñ rej walok ion lal. Rej bareinwõt kajirere kake ro rej keañ kin Ailiñ in Anij. (2 Piter 3:3, 4) Etke? Kinke emwij an Satan kabiloik lemnak ko air. (2 Dri Korint 4:3, 4) Ilo mol, ear jino kabiloik ro rej ba rej Christian kin marok ilo men ko lor jitõb elõñ ebeben ko remotlok, im kõmman bwe ren ilok jen kejatdikdik eo eaorõk kin Ailiñ eo.
Karmijeteik Kejatdikdik eo kin Ailiñ eo
13. Marok ilo men ko lor jitõb ear tellok ñan ta?
13 Jesus ear kanan bwe ro rej buñ jen tõmak, einwõt tãõ ko kar jeore ibwiljin wheat ko, renaj deloñ ilo congregation in Christian im kajebwãbweik elõñ. (Matu 13:24-30, 36-43; Jerbal 20:29-31; Jud 4) Tokelik, rein rej ba rej Christian rar bõk kwojkwoj ko, manit ko, im katak ko an pagan, im keañ bwe jemaroñ watõki “Christian.” Ñan wanjoñok, Christmas ear jino jen kwojkwoj ko rar koba ilo kabuñ eo ñan anij ko an ri pagan Mithra im Saturn. Ak ta eo ear kamakit ro rej ba rej Christian bwe ren bõk kwojkwoj kein rejjab christian? The New Encyclopædia Britannica (1974) ej ba: “Christmas, kwojkwoj eo kin lotak eo an Jesus Christ, kar kajutake kinke ear diklok kõtmene eo bwe jeblaktok eo an Christ ebojak in walok.”
14. Ewi wãwen katak ko an Origen im Augustine rar kariap mol eo kin Ailiñ eo?
14 Lemnak bareinwõt kin oktak in melele eo kin nan eo “ailiñ.” Book eo The Kingdom of God in 20th-Century Interpretation (Ailiñ in Anij Ekkar Ñan Kamelele eo ilo Ebeben eo Kein Ka-20) ej ba: “Origen [juõn ri meletlet kin kabuñ ilo ebeben eo kein kajilu] ej e eo jinoin ear ukõt wãwen eo Ri Christian ro rej kajerbal nan in ‘ailiñ’ eo ñan melelen bwe iroij eo an Anij ej ilo buruen armij.” Origen ear bedbede katak eo an ion ta? Jab ion Jeje Ko, ak ion “bedbed in lemnak im melele ko an lal kin Jesus im kabuñ eo jinoin.” Ilo katak eo an De Civitate Dei (Jikin Kwelok eo an Anij), Augustine ilo Hippo (354-430 C.E.) ear ba bwe kabuñ ej Ailiñ in Anij. Lemnak rot in me ejjab errã ibben Jeje Ko ear lelok ñan kabuñ ko an Christendom bedbed eo ñan bõk maroñ in kien. Im rar kajerbal maroñ in iumin elõñ buki yiõ ko, ekkã ilo lej.—Reveles̃õn 17:5, 18.
15. Ewi wãwen Dri Galetia 6:7 ear jejjet kitien ilo elõñ kabuñ ko an Christendom?
15 Ak, rainin, kabuñ ko rej madmõde ta eo rar jeore. (Dri Galetia 6:7) Elõñ rej luji maroñ ko air im bareinwõt ri kabuñ ro air. Men in elap an alikar ilo Europe. Ekkar ñan magazine eo Christian Today, “kiõ imõn jar ko relap ilo Europe rej [jerbal] ejjab ñan imõn jar ko ñan kabuñ ak einwõt museum ko, im ri aluij ro wõt ekkã air ilok ñani.” Ejja wãwen in wõt jemaroñ loe ilo jikin ko jet ilo lal in. Ta melelen men in ñan kabuñ wan? Enaj mij ke kin an ejelok money im ro rej jar ie? Im ewi wãwen an naj men in jelet kabuñ eo emol?
Kwon Bojak ñan Ran eo Elap an Anij
16. Etke kijirãt eo me ej laplok wõt nae Babylon eo Elap eaorõk?
16 Einwõt baat im melkwaarar jen juõn volcano eo etto an kar kiki emaroñ melelen bwe ebojak in bokkolok, im an laplok kijirãt nae kabuñ ilo elõñ jikin ko ilo lal in ej kalikar bwe jemlokin kabuñ ko rewan ebak. Mõttan jidik, Jehovah enaj kamakit kien ko an lal ñan air koba ibben don ilo jibadbad ko air ñan kajerwawaik im kokkure kõrã eo ekijoñ ilo jitõb Babylon eo Elap. (Reveles̃õn 17:15-17; 18:21) Ri Christian ro remol rej aikwij ke mijak men in enaj walok im wãwen ko jet mõttan “iñtan eo elap” me renaj walok tokelik? (Matu 24:21) Jab ñan jidik! Ewõr unin air lañliñ ñe Anij enaj emmakit nae ro renana. (Reveles̃õn 18:20; 19:1, 2) Lemnak kin joñok eo kin Jerusalem ilo ebeben eo kein kajuõn im Ri Christian ro rar jokwe ijo.
17. Etke ri karejar ro retiljek an Jehovah remaroñ jelmaik jemlokin jukjuk im bed in ilo liki?
17 Ke jar in tarinae eo an Ri Rom rar nitbwili Jerusalem ilo 66 C.E., Ri Christian ro rar ekkõl ilo jitõb rar jab ilbõk ak mijak. Kin air kar tiljek in katak Nan eo an Anij, rar jelã bwe ear ‘ebak ien kajeebeploke.’ (Luk 21:20) Rar bareinwõt jelã bwe Anij enaj kabellok juõn ial in air ko. Ke ear walok men in, Ri Christian ro rar ko. (Daniel 9:26, NW; Matu 24:15-19; Luk 21:21) Eindein rainin, ro rej jelã Anij im rej bokake Nejin remaroñ jelmaik jemlokin jukjuk im bed in ilo liki. (2 Dri Tessalonika 1:6-9) Ilo mol, ñe eñtan eo elap ej walok, renaj ilo lañliñ ‘reiliñlok im jer, kinke rej jelã bwe ebaktok kõtlok ir.’—Luk 21:28.
18. Ta naj jemlokin tarinae eo elap an Gog nae ri karejar ro an Jehovah?
18 Elikin jeebeplok eo an Babylon eo Elap, ilo jerbal eo an einwõt Gog in Magog, Satan enaj kõmmane tarinae eo an eliktata nae Ri Kennan ro rainemõn an Jehovah. Ilo air itok “einwõt kõdo ko ñan kalibubu eneo,” jar in tarinae ko an Gog rej kõtmene bwe enaj bidodo air bõk anjo. Juõn ilbõk elap ej kõttar ir! (Ezekiel 38:14-16, 18-23, NW) Ri jilek John ej je: “I ar lo lõñ ebellok, im lo, ors emouj, im Eo ej jijõt ion, naetan Etiljek im Emol . . . Im jen loñin ej ilok jãji ekõñ, bwe En mõn dri ailiñ kake.” “Kiñ in Kiñ ro” in me ejelok en emaroñ in anjo ion enaj lomoren ri kabuñ ro retiljek an Jehovah im kokkure aolep ri kijirãte ro air. (Reveles̃õn 19:11-21) Enaj juõn jemlok elap ilo an jejjet kitien vision in kejakilkil eo!
19. Ewi wãwen anjo eo an Christ enaj jelet ri kalor ro an retiljek, im ta eo rej aikwij kate ir ñan kõmmane kiõ?
19 Renaj watõk Jesus “bwe En men in bwilõñ ilo ro otemjej r’ar tõmak.” (2 Tessalonika 1:10) Kwokõnan ke bed ibwiljin ro renaj kautiej Nejin Anij eo ear bõk anjo? Inem wõnmanlok im kakajurlok tõmak eo am im ‘kwon bareinwõt pojõk, bwe ilo auõ kwojjab lemnak, Nejin armij ej itok.’—Matu 24:43, 44.
Kwon Jatõr
20. (a) Ewi wãwen jemaroñ kwalok ad kamolol kin men in letok eo an Anij kin “dri korijer e tiljek im meletlet”? (b) Ta kajitõk ko jen kajitõkin kij make?
20 “Dri korijer e tiljek im meletlet” ekkã an rejañ armij ro an Anij ñan ekkõl wõt ilo jitõb im jatõr. (Matu 24:45, 46; 1 Tessalonika 5:6) Kwoj ke kamolol kin nan in kakememej kein rejejjet? Kwoj kajerbali ke ñan karõk men ko raorõk ilo am mour? Etke kwojjab kajitõkin yuk make: ‘Ewõr ke ibba juõn vision ilo jitõb ealikar me ej kamaroñ ña ñan aõ lo iroij eo an Nejin Anij ilañ? Ij kile ke bwe ebojak in kajejjet ekajet eo an nae Babylon eo Elap im mõttan ko jet an jukjuk im bed eo an Satan?’
21. Etke jet rar kõtlok bwe lolokjen eo air ilo jitõb en diklok, im ta eo eaorõk bwe ren kõmmane?
21 Ewõr jet rej koba ibben armij ro an Jehovah rainin rar kõtlok bwe lolokjen eo air ilo jitõb en diklok. Emaroñ ke kinke ejelok air meanwõd ak kijenmij, einwõt kar jet ian ri kalor ro an Jesus ilo jinoin? Inebata ko an mour, arõk mweiuk, ak matõrtõr rar ke jelet ir? (Matu 13:3-8, 18-23; Luk 21:34-36) Bõlen jet rar lo bwe jet ian ennan ko me “dri korijer e tiljek im meletlet” ear jei ebin ñan air melele kaki. Elañe jabdewõt ian men kein ear walok ñan yuk, kimij rejañ yuk bwe kwon katak Nan in Anij ilo kijejeto im jar ñan Jehovah bwe kwon maroñ bar bõk juõn kõtan ekajur im ebak ibben.—2 Piter 3:11-15.
22. Ewi wãwen etale in kin vision in kejakilkil eo im kanan ko jet rar jelet yuk?
22 Kar lelok vision in kejakilkil eo ñan ri kalor ro an Jesus ilo ien eo ear lap air aikwij bõk rejañ. Rainin, ewõr ibbed juõn men elaplok an aorõk ñan kakajur kij—jejjet in kitien vision in kejakilkil eo im kanan ko jet. Ke jej kalmenlokjen kin mol kein raibujuij im aorõkiir ilo ran ko renaj itok, jen bareinwõt kwalok kin aolepen buruõd eñjake eo an ri jilek John ke ear ba: “Amen, Kwon itok, Iroij Jisõs.”—Reveles̃õn 22:20.
[Kamelele ko itulal]
a Ilo kajin Greek eo jinoin, nan eo rej ukõte “iñtan ko” ej melelen “eñtan in keotak.” (Matthew 24:8, Kingdom Interlinear) Men in ej kalikar bwe einwõt eñtan ko rej walok ilo ien keotak, abañ ko an lal in renaj laplok ilo joñan an emakijkij, ilo kajurin, im ilo aetokin, im jemlok ilo eñtan eo elap.
Kwoj Kememej Ke?
• Ilo yiõ ko ilo 1870, ta eo juõn kumi edik in ri katak Bible ro rar melele kake kin jeblaktok eo an Christ?
• Ewi wãwen vision in kejakilkil eo ear jejjet kitien?
• Ilo wãwen et eo ettõr in anjo eo an Jesus ear jelet lal in im congregation in Christian eo?
• Ta eo jej aikwij kõmmane bwe jen bed ibwiljin ro renaj bõk lomor ñe Jesus enaj wõnmanlok bwe en bõk anjo?
[Pija ko ilo peij 13]
Men eo kar kwaloke ilo juõn vision ear oktak im mol
[Pija ko ilo peij 14]
Kwoj jelã ke ta eo ear walok ke Christ ear jino an bõk anjo?