Ovanamido—oilyo i na ondilo youmwainafana wetu wopaKriste
“Ova twikwa meumbo lOmwene, otava tutuma . . . Vo nande nava kulupe, otava imike natango oiimati.”—EPSALME 92:14, 15.
1. Ovanhu vahapu ohava tale ko ngahelipi ovanamido?
JEHOVA oku hole ovapiya vaye aveshe ovadiinini, mwa kwatelwa ovanamido. Ndele patengeneko lopashiwana, omudo keshe konyala etata lemiliyona lovanamido mOilongo yaHangana ohali ningwa nai ile li he niwe ko nasha nalo. Eelopota da faafana mounyuni aushe otadi ulike kutya okuningwa nai kwovanamido oku li oupyakadi womounyuni aushe. Osheetifi shako osha ifanwa kehangano limwe shi li “oikala oyo i li apeshe mokati kovanhu vahapu . . . kutya ovanamido itava dulu okulonga sha vali, itava eta po sha nove likolelela unene kovanhu vakwao.”
2. (a) Jehova oha tale ko ngahelipi ovapiya vaye ovanamido ovadiinini? (b) Ehokololo tali hafifa lilipi hatu hange mEpsalme 92:13-16?
2 Jehova Kalunga okwa lenga ovapiya vaye ovanamido ovadiinini. Oha yandje elitulemo ‘komunhu wetu womeni’—onghalo yetu yopamhepo—ponhele yomangabeko etu opalutu. (2 Ovakorinto 4:16) MEendjovo daye Ombibeli, ohatu hange mo ekwashilipaleko tali hafifa eli tali shikula apa, tali ti: “Omukoshoki ota kulifwa, a fa omuti womulunga, ota mene ta i pokule, ngaashi omuti womusederi wokuLibanon. Ova twikwa meumbo lOmwene, otava tutuma momukunghulo [wondjuwo] yaKalunga ketu, vo nande nava kulupe, otava imike natango oiimati, omiti ditalala da twiyauka omafo, vo va kale tava udifa, nokutya Kalunga Oye omuyuki.” (Epsalme 92:13-16) Okukonakona eevelishe odo otaku ka holola eenghedi tadi ti sha omo nye ovanamido tamu dulu okuyandja eyambidido olo tali ti sha koumwainafana wopaKriste.
“Nande nava kulupe, otava imike natango oiimati”
3. (a) Omolwashike ovayuki va faafanifwa nomilunga? (b) Ongahelipi ovanamido tava dulu ‘okwiimika oiimati nande ova kulupa’?
3 Omupsalme okwa faafanifa ovayuki nomiti domilunga da ‘twikwa momukunghulo wondjuwo yaKalunga ketu. Nande ova kulupa otava imike oiimati.’ Mbela ito dimine kutya ediladilo olo otali pameke? Omiti domilunga tadi monika nawa noda yukilila oda li da sha okumonika momaluumbo okoilongo yokOushilo momafimbo Ombibeli. Kakele kewapalo lado liwa, omilunga oda li di na ongushu omolwoiimati yado ihapu, nomiti dimwe oda li hadi twikile okwiima oule womido di dule pefele.a Mokukala wa twikwa wa pama melongelokalunga lashili, naave oto dulu okukala to ‘imike oiimati moshilonga keshe shiwa.’—Ovakolossi 1:10.
4, 5. (a) Oiimati ya fimana ilipi Ovakriste va pumbwa okwiimika? (b) Yandja oihopaenenwa yopamishangwa i na sha novanamido ovo va imika “oshiimati shomilungu.”
4 Jehova okwa teelela Ovakriste va imike “oshiimati shomilungu”—eendjovo tadi popiwa oku mu tanga nosho yo omalalakano aye. (Ovaheberi 13:15) Mbela osho otashi longo kwoove u li omunamido? Heeno, osho lela.
5 Ombibeli oi na oihopaenenwa yovanamido ovo va yandja oundombwedi noku he na oumbada shi na sha nedina laJehova nomalalakano aye. Moses okwa li nale a koya “pomido 70” eshi Jehova e mu ninga omuprofeti nomukalelipo waye. (Epsalme 90:10; Exodus 4:10-17) Omido doukulupe inadi imba omuprofeti Daniel a yandje oundombwedi pe he na oumbada shi na sha nounamapangelo waJehova. Daniel otashi dulika a li pomido 90 nasha eshi Belsassar e mu ifana a fatulule eshangelo likumwifa lokekuma. (Daniel, etukulwa eti-5) Ndele ongahelipi shi na sha nomunamido omuyapostoli Johannes? Pexulilo longhalamwenyo yaye ile yoilonga youdiinini, okwa li moukwatwa konhunhu yaPatmos “omolwondjovo yaKalunga nomolwehepaululo laJesus.” (Ehololo 1:9) Otashi dulika oto dulu okudimbuluka ovanhu vahapu vamwe vomOmbibeli ovo va imika “oshiimati shomilungu” momido davo doukulupe.—1 Samuel 8:1, 10; 12:2; 1 Eehamba 14:4, 5; Lukas 1:7, 67-79; 2:22-32.
6. Ongahelipi Jehova a longifa ‘ovaxungu’ va xunganeke momafiku aa axuuninwa?
6 Omuyapostoli Petrus kwa tofa meendjovo domuprofeti Omuheberi Joel, a ti: ‘Momafiku axuuninwa otaku ningwa, Kalunga osho ta ti: Ame ohandi tilile kombada yombelela aishe [mwa kwatelwa ‘ovaxungu’] omhepo yomomhepo yange, va xunganeke.’ (Oilonga 2:17, 18; Joel 2:28) Shi na sha naasho, momafiku aa axuuninwa, Jehova okwa longifa ovanamido vomongudu yovavaekwa nosho yo ‘vomeedi dimwe’ va udife omalalakano aye. (Johannes 10:16, OB-1954) Vamwe vomuvo ova kala tava imike oiimati yOuhamba noudiinini oule womido omilongo.
7. Hokolola nghee ovanamido tava twikile okwiimika oiimati yOuhamba nonande ope na omangabeko opalutu.
7 Diladila shi na sha naSonia, oo a ninga omuudifi wOuhamba wefimbo liyadi mo 1941. Nonande a kala ta kondjo noudu woshinamenena oule wefimbo, okwa kala alushe ha ningi omakonakonombibeli peumbo laye. Sonia okwa hokolola a ti: “Okuudifa onghundana iwa oshi li oshitukulwa shonghalamwenyo yange. Oshi li lela onghalamwenyo yange. Onda anya okweefa okuudifa nande onda kulupa.” Hanale unene eshi Sonia nomumwaina Olive va li monduda yokuteelela yoshipangelo nova shakeneka Janet, omunaudu oo kwa li ta ehama omukifi tau twala mefyo, ndele tave mu lombwele etumwalaka lOmbibeli leteelelo. Ina yaJanet, Omukatolika elela, okwa li a kumwifwa kokunakonasha kwopahole oko kwa ulikilwa omonakadona waye ndele ta dimine ekonakonombibeli lopeumbo nopaife ota ningi exumokomesho liwa. Mbela ito dulu okulongifa eemhito da faafana u imike oiimati yOuhamba?
8. Ongahelipi omunamido Kaleb a ulika kutya okwa li e lineekela Jehova, nongahelipi Ovakriste ovanamido tava dulu okuhopaenena oshihopaenenwa shaye?
8 Mokutwikila nouladi moilonga yokuudifa Ouhamba nonande ope na omangabeko omoukulupe, Ovakriste ovanamido otava shikula oshikoti shOmuisrael omudiinini Kaleb, oo a kala pamwe naMoses mombuwa oule womido 40. Kaleb okwa li e na omido 79 eshi a tauluka omulonga waJordan okuya mEdu lEudaneko. Konima yokulwa e li omukwaita metanga lovakwaita laIsrael efindani omido hamano, okwa li ta dulu okukala a wanenwa ndele ta kala ita ningi sha vali. Ndele hasho nande a ninga. Okwa pula nouladi oshilonga shidjuu shoku ka kwata ko “oilando inene” moshitukulwa shokeemhunda shaJuda, oshitukulwa omo mwa kala Ovaenaki, ovalumenhu ovo ve na ounene inau monika nale. Kekwafo laJehova, Kaleb okwe “va taata, ngaashi Omwene a tonga.” (Josua 14:9-14; 15:13, 14) Kala wa shilipalekwa kutya Jehova oku li pamwe naave ngaashi a li pamwe naKaleb, eshi to twikile okwiimika oiimati yOuhamba moukulupe. Nongeenge owa kala omudiinini, ote ke ku pa onhele mounyuni waye mupe wa udanekwa.—Jesaja 40:29-31; 2 Petrus 3:13.
“Ditalala da twiyauka omafo”
9, 10. Ongahelipi Ovakriste ovanamido tava dulu okukala noukolele meitavelo nokukaleka po eenghono davo dopamhepo? (Tala oshimhungu pepandja 11.)
9 Mokuyukifa elitulemo kokwiimika oiimati kwovapiya vaJehova ovanamido, omupsalme okwa imba a ti: “Omukoshoki ota kulifwa, a fa omuti womulunga, ota mene ta i pokule, ngaashi omuti womusederi wokuLibanon. Vo nande nava kulupe, otava imike natango oiimati, omiti ditalala da twiyauka omafo.”—Epsalme 92:13, 15.
10 Ongahelipi to dulu okukaleka po eenghono doye dopamhepo nonande owa kulupa? Oshinima osho tashi dana onghandangala shi na sha newapalo lomuti womulunga momukokomoko womido dihapu, okukala tau tekelwa alushe. Sha faafana, oto dulu okumona eenghono momeva oshili yOmbibeli mokukonakona kwoye Eendjovo daKalunga nosho yo mokweendafana nehangano laye. (Epsalme 1:1-3; Jeremia 17:7, 8) Eenghono doye dopamhepo otadi ku ningi oshiniwe shi na ondilo kovaitaveli vakweni. Konakona nghee osho sha li ngaho shi na sha nomunamido omupristeri omukulunhu Jojada.
11, 12. (a) Onghandangala ya fimanenena ilipi ya danwa kuJojada mondjokonona youhamba waJuda? (b) Ongahelipi Jojada a longifa enwefemo laye okuxumifa komesho elongelokalunga lashili?
11 Jojada otashi dulika kwa li e na omido di dule pefele eshi ohambakainhu Atalia oyo ya li ye lihalela komesho ya kwata ko Juda mokudipaa ovatekulu vayo. Omunamido Jojada okwa ninga po shike? Oule womido hamano ye nomukainhu waye ova holeka Joas motembeli oo oye aeke a xupa po e na oufemba wokuninga ohamba. Opo nee, monghedi ikumwifa Jojada okwa nangekifa po Joas womido heyali a ninge ohamba ndele ta dipaifa Atalia.—2 Omafimbo 22:10-12; 23:1-3, 15, 21.
12 E li omwaameni wohamba, Jojada okwa longifa enwefemo laye okuxumifa komesho elongelokalunga lashili. Okwa “ninga ehangano pokati kaye mwene novanhu aveshe nokutya, vo va ninge ovanhu vOmwene.” Palombwelo laJojada, oshiwana osha hanauna po eumbo loshikalunga Baal nokuteyaula po eealtari, oihongwafano nosho yo omupristeri washo. Osha li yo pawiliko laJojada opo Joas a hovelulule oilonga yotembeli nokulonga oilonga oyo kwa li ya pumbiwa okuwapekulula otembeli. “Joas okwa ninga osho sha yuka momesho Omwene momafiku aye aeshe omupristeri Jojada e mu pukulula.” (2 Omafimbo 23:11, 16-19; 24:11-14; 2 Eehamba 12:2) Eshi Jojada a fya e na omido 130, okwa pewa efimano le likalekelwa mokupakwa peehamba osheshi “ye a ninga osho shiwa muIsrael naashi sha wapalela Kalunga nongulu yaye.”—2 Omafimbo 24:15, 16.
13. Ongahelipi Ovakriste ovanamido tava dulu ‘okuninga osho shiwa naasho sha wapalela Kalunga nongulu yaye’?
13 Otashi dulika okuhenoukolele ile eenghalo dimwe di lili tadi ngabeke osho to dulu okuninga opo u xumife komesho elongelokalunga lashili. Nonande osho shi li ngaho, natango oto dulu ‘okuninga osho shiwa naasho sha wapalela Kalunga nongulu yaye.’ Oto dulu okuulika ouladi shi na sha neumbo lopamhepo laJehova mokukala pokwoongala kweongalo nokukufa ombinga muko nosho yo mokukufa ombinga moilonga yomomapya keshe efimbo olo to dulu. Ehalo loye lokutambula ko omayele Ombibeli nosho yo okuyambidida kwoye noudiinini “omupiya omudiinini nomunaendunge” neongalo otaku ka yambidida mokupameka oumwainafana wopaKriste. (Mateus 24:45-47) Oto dulu yo okutwa omukumo ovalongelikalunga vakweni “mohole nomoilonga iwa.” (Ovaheberi 10:24, 25; Filemon 8, 9) Oto ka kala yo enangeko noupuna kuvamwe ngeenge oto katuka metwokumwe nomayele omuyapostoli Paulus taa ti: “Ovashamane nava kale ovalidiliki, ve [neenghedi] da fimana, ovakoshoki, ve li nawa [“va pama,” OB-1954] meitavelo nomohole nomelidiliko. Osho tuu novakainhu nava kale ve neenghedi da wapalela ovayapuki, ve he fi ovalundili, havapika voikunwa ihapu, ndelenee ovalongi vomuashi shiwa.”—Titus 2:2-4.
14. Ovakriste ovo ve li ovapashukili efimbo lile otava dulu okuninga shike opo va xumife komesho elongelokalunga lashili?
14 Mbela ou li omukulunhuongalo oule womido dihapu? Omukulunhuongalo umwe oo e li omukulunhuongalo efimbo lile okwa yandja omayele taa ti: “Longifa ounongo oo wa mona momukokomoko womido nokuhelihola mwene. Yandja po oinakuwanifwa imwe nokutukulilafana oimoniwa navamwe ovo va hala okulihonga . . . Tala ko vamwe kutya otava dulu okukala va wana. Va kwafela noku va tunga va kale va wana. Ninga omalongekido e na sha nonakwiiwa.” (Deuteronomion 3:27, 28) Okunakonasha kwoye kwashili shi na sha noilonga yOuhamba tai xumu komesho alushe otaku ka etela vamwe omanangeko noupuna mahapu moumwainafana wetu wopaKriste.
“Tava udifa, nokutya Kalunga Oye omuyuki”
15. Ongahelipi Ovakriste ovanamido “tava udifa, nokutya Kalunga Oye omuyuki”?
15 Ovapiya vaKalunga ovanamido otava wanifa po nehafo oshinakuwanifwa shavo, “tava udifa, nokutya Kalunga Oye omuyuki.” Ngeenge ou li Omukriste omunamido, eendjovo noilonga yoye otai dulu okuulikila vamwe kutya ‘Kalunga oye emanya loye, muye kamu na nande oushima.’ (Epsalme 92:16) Omiti domilunga otadi yandje oundombwedi nope he na okupopya u na sha nomaukwatya dingi Omushiti. Ndele Jehova okwe ku pa oufembanghenda wokuyandja oumbangi u na sha naye kwaavo tava tambula ko elongelokalunga lashili paife. (Deuteronomion 32:7; Epsalme 71:17, 18; Joel 1:2, 3) Omolwashike osho sha fimana?
16. Oihopaenenwa yOmbibeli ilipi tai ulike efimano ‘lokuudifa kutya Kalunga Oye omuyuki’?
16 Eshi omuwiliki wOvaisrael Josua kwa li a “kulupa nomafiku aye a ninga mahapu” okwa “ifana Israel ashishe, ovakulunhu vasho nomalenga asho, ovatokoli vasho novapashukili vasho,” ndele te va dimbulukifa oilonga youyuki yaKalunga. Okwa ti: “Kape na nande ondjovo imwe yomeendjovo adishe diwa Omwene Kalunga keni e mu tonga ya kala inai wanifwa. Adishe de mu wanifilwa.” (Josua 23:1, 2, 14) Oule wefimbo, eendjovo odo okwa li da pameka etokolotoko loshiwana okukala shidiinini. Ndele konima yefyo laJosua, “epupi limwe la holoka . . . lo inali shiiva Omwene nosho yo inava shiiva oilonga ye e i ningila Israel. Novana vaIsrael va ninga eshi inashi wapala momesho Omwene, vo ova longela oobaal.”—Ovatokolipangeli 2:8-11.
17. Jehova okwa ungaunga ngahelipi noshiwana shaye kunena?
17 Oudiinini weongalo lokunena lopaKriste inau likolelela koundombwedi womokanya wovapiya vaKalunga ovanamido. Ndele nande ongaho, okwiitavela kwetu Jehova nosho yo omaudaneko aye ohaku pamekwa ngeenge hatu udu omahokololo opaumwene ‘oilonga inene’ oyo a longela oshiwana shaye momafiku aa axuuninwa. (Ovatokolipangeli 2:7; 2 Petrus 1:16-19) Ngeenge owa kala to endafana nehangano laJehova oule womido, otashi dulika to dimbuluka efimbo olo eshi pa li ashike ovaudifi vOuhamba vanini moshitukulwa ile moshilongo sheni ile eshi pa li omaupyakadi e lili noku lili shi na sha noilonga yokuudifa. Mokweendela ko kwefimbo, owa mona eshi Jehova a kufa po omandangalati onhumba ‘nokweendelelifa’ ekulo lOuhamba. (Jesaja 54:17; 60:22, NW) Owa didilika okuyelifwa kwoshili yOmbibeli nowa mona exwepopalo olo la kala nokuningwa koshitukulwa shehangano laKalunga li wetike. (Omayeletumbulo 4:18; Jesaja 60:17) Mbela oho kendabala okuladipika vamwe moku va hokololela oimoniwa yoye i na sha noilonga yaJehova youyuki? Osho itashi dulu tuu okukala shi na oshidjemo tashi linyengifa notashi pameke oumwainafana wopaKriste!
18. (a) Faneka nghee ‘okuudifila vamwe kutya Kalunga oye omuyuki’ taku dulu oku va nwefa mo neenghono. (b) Ongahelipi wa mona ouyuki waJehova paumwene?
18 Ongahelipi shi na sha neemhito odo eshi wa mona efiloshisho newiliko laJehova lopahole monghalamwenyo yoye paumwene? (Epsalme 37:25; Mateus 6:33; 1 Petrus 5:7) Omumwameme umwe omunamido wedina Marta okwa kala ha ladipike vamwe ta ti: “Kashi na nee mbudi kutya oshike tashi ningwa po, ino efa po nande Jehova. Ote ke ku yambidida.” Omayele oo okwa nwefa mo Tolmina, umwe womovakonakonimbibeli vaMarta oo a ninginifwa petameko lo 1960 nasha. Tolmina okwa ti: “Eshi omushamane wange a fya, okwa li nda teka omukumo neenghono, ndele eendjovo odo oda tokolifa nge toko ndi ha faule nande okwoongala kwonhumba. Na Jehova okwa pameka nge shili ndi diinine.” Tolmina okwa yandja omayele a faafana kovakonakonimbibeli vaye vahapu oule womido. Doshili, mokuyandja etwomukumo nokuhepaulula oilonga youyuki yaJehova, oto dulu okuninga shihapu okutunga eitavelo lovaitaveli vakweni.
Jehova okwa lenga ovanamido ovadiinini
19, 20. (a) Jehova oha tale ko ngahelipi oilonga yovapiya vaye ovanamido? (b) Oshike tashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?
19 Ounyuni wonena oo u he na olupandu, ohau yandje elitulemo linini kovanamido. (2 Timoteus 3:1, 2) Ngeenge tava dimbulukwa, luhapu omolwokupondola kwavo kwomefimbo la pita—kutya ova li oolyelye, ponhele yaasho tava ningi paife. Mepingafano naasho, Ombibeli otai ti: “Kalunga ke fi omuhenouyuki a dimbwe ngeno oilonga yeni nohole yeni mokufimanekifa edina laye, eshi mwa yakulile ovayapuki ndee hamu shi ningi natango.” (Ovaheberi 6:10) Doshili, Jehova Kalunga oha dimbuluka oilonga yoye yonale youdiinini. Ndele oha pandula yo osho to twikile okulonga moilonga yaye. Heeno, oha tale ko ovanamido ovadiinini ve li Ovakriste tava imike oiimati, va kola pamhepo nove na eenghono—ovanhu ovo tava yandje oumbangi weenghono daye okupitila monghalamwenyo yavo.—Ovafilippi 4:13.
20 Mbela oho tale ko ovanamido ovo ve li moumwainafana wetu wopaKriste ngaashi Jehova he va tale ko? Ngeenge osho, oto ke linyengifwa u ulike ohole yoye yoku va hola. (1 Johannes 3:18) Oshitukulwa tashi landula otashi ka kundafana eenghedi dimwe tadi longo di na sha nokuulika ohole mokufila oshisho eemhumbwe davo.
[Omashangelo opedu]
a Eshila keshe leendunga otali dulu okukala li na eendunga omayovi notali dulu okukala nondjudo yeekilograma hetatu ile di dule po. Omushangi umwe okwa tengeneka kutya “omuti keshe [womulunga] hau ima ohau imi eetona mbali ile nhatu deendunga di li ondjabi koovene vado monghalamwenyo yao.”
Oto nyamukula ngahelipi?
• Ongahelipi ovanamido tava ‘imike oiimati’?
• Omolwashike eenghono dopamhepo dOvakriste ovanamido di li emona li na ondilo?
• Ongahelipi ovanamido tava dulu ‘okuudifa kutya Kalunga oye omuyuki’?
• Omolwashike Jehova a lenga ovo va kala ovapiya vaye efimbo lile?
[Oshimhungu pepandja 11]
Nghee va kala va veluka meitavelo
Oshike sha kwafela Ovakriste ovo va kala efimbo lile va kale va veluka meitavelo nokudiinina eenghono davo dopamhepo? Vamwe ova popya ngaha:
“Okulesha omishangwa odo tadi divilike ekwatafano letu naJehova okwa fimanenena. Eenguloshi dihapu, ohandi endulula momutwe Epsalme eti-23 nosho yo eti-91.”—Olive, a ninginifwa mo 1930.
“Onde shi ninga elalakano okukala alushe poshipopiwa sheninginifo keshe nokupwilikina nawa, sha fa oshipopiwa sheninginifo lange. Okukaleka eliyandjo lange la fa lipe momadiladilo osha kala onghatu ya fimana mokukala omudiinini.”—Harry, a ninginifwa mo 1946.
“Eilikano lakeshe efiku ola fimanenena—hatu pula alushe ekwafo, eameno nomanangeko noupuna kuJehova ‘noku mu shiiva meendjila detu adishe.’ ” (Omayeletumbulo 3:5, 6)—Antônio, a ninginifwa mo 1951.
“Okupwilikina koimoniwa yaavo tava longele natango Jehova noudiinini konima yomido dihapu ohashi pepaleke etokolotoko lange ndi kale omudiinini kuye.”—Joan, a ninginifwa mo 1954.
“Osha fimana okuhadiladila kutya otwa fimana unene. Osho tu na otu shi na omolwolune laKalunga inali longelwa. Okukala netaleko la tya ngaho otashi tu kaleke hatu tale kodjo ya yuka shi na sha neendja dopamhepo odo da pumbiwa opo tu lididimike fiyo okexulilo.”—Arlene, a ninginifwa mo 1954.
[Efano pepandja 9]
Ovanamido otava imike oiimati yOuhamba i na ondilo
[Efano pepandja 12]
Eenghono dopamhepo dovanamido odi li emona li na ondilo