Eshito otali hepaulula oshinge shaKalunga
“Eulu olo hali hepaulula oshinge shaKalunga, nevalelwa lalo otali udifa oshilonga shomake aye.”—EPSALME 19:2.
1, 2. (a) Omolwashike ovanhu itava dulu okumona odikilila oshinge shaKalunga? (b) Ovakulunhu 24 ohava fimaneke Kalunga ngahelipi?
“OVE iho dulu okutala oshipala shange, osheshi kape nomunhu ta dulu okutala nge ndee ta kala nomwenyo.” (Exodus 33:20) Jehova osho a londwela Moses ngaho. Molwaashi ovanhu ova shitwa nombelela inghundi, itava dulu okutala oshinge shaKalunga odikilila. Ndele memoniko, omuyapostoli Johannes okwa li a monifwa emoniko likumwifi laJehova e li kolukalwapangelo laYe likumwifi.—Ehololo 4:1-3.
2 Mekondjifafano novanhu, oishitwa yopamhepo idiinini ohai dulu okutala Jehova koshipala. Mokati kayo omu na ‘ovakulunhu omilongo mbali navane’ vomemoniko laJohannes li na sha neulu, ve lile po 144 000. (Ehololo 4:4; 14:1-3) Ohave linyenge ngahelipi kokumona kwavo oshinge shaKalunga? Ehololo 4:11 otali va hokolola tava ingida tava ti: “Omwene wetu naKalunga ketu, Ove wa wana okutambula efimano nefimaneko nepangelo, osheshi Ove wa shita oinima aishe, ndele kehalo loye i li po noya shitwa.”
Molwaashi “ve he na elipopilo”
3, 4. (a) Omolwashike okwiitavela Kalunga ku li metwokumwe nounongononi? (b) Omafimbo amwe, oshike hashi etifa okwaanya okwiitavela Kalunga?
3 Mbela owe linyengifwa u fimaneke Kalunga? Ovanhu vahapu inave linyengifwa, nokuli vamwe ova anya okwiitavela kutya Kalunga oko e li. Pashihopaenenwa, omushiivi weenyofi umwe okwa shanga a ti: “Mbela Kalunga oye a katuka onghatu ndele ta unganeke nawa ounyuni omolwouwa wetu? . . . Etaleko lihafifa. Mupya munene, ame onda itavela kutya osho elifufyo. . . . Kali fi eyelifo liwa okutya kutya Kalunga oye a ninga ngaho.”
4 Okukonakona kwopaunongononi okwa ngabekwa—kwa ngabekelwa pwaasho ovanhu tava dulu lela okumona ile okukonakona. Kakele kaasho, ohava kala ashike tava mbeleke. Molwaashi “Kalunga Oye Omhepo,” ita dulu okukala ta konakonwa odikilila neenghedi dopaunongononi. (Johannes 4:24) Onghee hano, okuhaitavela kutya eitavelo muKalunga kali li metwokumwe nounongononi oshi li omolwounhwa. Omunongononi Vincent Wigglesworth wOunivesiti yaCambridge okwa ti kutya ounongononi muo vene ou li “onghedi yopalongelokalunga.” Ngahelipi mbela? “Owe likolelela keitavelo la pama kutya oiningwanima yopaushitwe oye likolelela ‘keemhango dopaushitwe.’ ” Hano ngeenge omunhu ta anye okwiitavela muKalunga, mbela kungaha ita lunduluka ashike okudja meitavelo limwe a yuka mulikwao? Omafimbo amwe, ovo inava itavela Kalunga ova fa tava anye owina okutambula ko oshili. Omupsalme okwa shanga a ti: “Omukenakalunga mokufulalala kwaye [iha konakona, NW]. Kaku na Kalunga—omadiladilo aye aeshe osho e li.”—Epsalme 10:4.
5. Omolwashike ovo inava itavela Kalunga ve he na elipopilo?
5 Ndelenee okwiitavela Kalunga kaku fi eitavelo li he na ekanghameno, molwaashi ope na oumbangi muhapu neenghono kutya Kalunga oko e li. (Ovaheberi 11:1) Omushiivi weenyofi Allan Sandage okwa ti: “Ohandi kala ndi wete kutya elandulafano olo [li li meshito] itali dulu okukala la etifwa po kedundakano. Ope na okukala pe na odjo yonhumba yelandulafano. Kwaame Kalunga oku li oshiholekwa, ndele oye handi dulu okutya kutya oye a etifa po oinima oyo i li po pashikumwifilonga nosho yo kutya omolwashike oinima i li po.” Omuyapostoli Paulus okwa lombwela Ovakriste muRoma kutya “oinima i he wetike kokutya, eenghono [daKalunga] daalushe noukalunga waye, otai monika nawa moilonga yaye okudja keshito lounyuni, ngenge tai konakonwa, opo [ovaheneitavelo] va kale ve he na elipopilo.” (Ovaroma 1:20) Okudja “keshito lounyuni”—unene tuu okudja keshito loishitwa oinaendunge ovanhu, ava tava dulu okukonakona okukala po kwaKalunga—osha kala shi liwetikile kutya oku na Omushiti omunaenghono dinenenene, Kalunga oo a wana okulongelwa. Onghee hano, ovo itava dimine oshinge shaKalunga kave na elipopilo. Ndele oumbangi ulipi eshito tali yandje?
Evalelwa otali hepaulula oshinge shaKalunga
6, 7. (a) Eulu ohali hepaulula ngahelipi oshinge shaKalunga? (b) Omolwelalakano lilipi eulu hali efa ‘ondaka’ yalo i ye?
6 Epsalme 19:2 otali nyamukula tali ti: “Eulu olo hali hepaulula oshinge shaKalunga, nevalelwa lalo otali udifa oshilonga shomake aye.” David okwa mona kutya eenyofi nosho yo eepulaneta odo tadi vilima okudja ‘mevalelwa’ ile meulu, otadi yandje oumbangi u he fi okupatanekwa u na sha nokukala po kwaKalunga mukumwifi. David okwa twikila ko ta ti: “Omutenya ohau shi lalekidile omutenya mukwao, noufiku ohau shi ingidile oufiku mukwao.” (Epsalme 19:3) Omutenya nomutenya nosho yo oufiku noufiku, eulu ohali holola ounongo waKalunga neenghono daye dokushita. Ola fa tali ‘lalekida’ omahambelelo okuhambelela Kalunga okudja meulu.
7 Ndelenee otashi pula eendunge dokuyoolola opo omunhu a ude ko oumbangi wa tya ngaho. “Kae nelaka ile omatumbulo, ondaka yao i udike.” Ndele oumbangi oo eulu tali yandje nope he na okupopya ou na eenghono. “[Ondaka] yavo oya ya nedu alishe, neendjovo davo fiyo kominghulo dounyuni.” (Epsalme 19:4, 5) Otashi dulu okuyelekwa neulu tali efa ‘ondaka’ yalo i ye opo li shilipaleke kutya oundombwedi walo nope he na okupopya owa fika kominghulo adishe dedu.
8, 9. Omauyelele amwe a tongomana e na sha netango oelipi?
8 David okwa twikila ko nokuhokolola oshikumwifilonga vali shimwe sheshito laJehova a ti: “Etango nokwe li dikila ko [keulu li wetike] onduda yalo. Lo otali piti mo, ngaashi omuhomboli ta piti [mondjuwo] yaye, otali kaluka ngaashi omukwaita omuladi mokutondoka molweendo lalo. Koxulo yeulu otali piti ko, [neengeda] dalo otadi li fikifa koxulo yalo ikwao, ndee kape na oshinima, tashi kala sha hondama moupyu womutenya walo.”—Epsalme 19:5-7.
9 Moku li yelekanifa neenyofi dikwao, etango oli li ashike onyofi younene wopokati. Ndelenee oli li onyofi ikumwifi, tali monikifa eepulaneta odo tadi li dingonoka da fa dinini neenghono. Embo limwe lomauyelele otali ti kutya etango oli na ondjudo i fike pondjudo yedu ya hapupalifwa lwoikando 330 000—ondjudo hanga yeepulaneta kumwe adishe odo di li momudingonoko walo! Eenghono detango dokunana ohadi pitike edu li kale mondjila yalo yokudingonoka etango li li etango kokule noshinano sheekilometa omamiliyona 150 nope he na okuyapuka mo li ye kokule ile li nanenwe popepi. Eenghono ashike dinini elela detango hadi fiki kopulaneta yetu, ndele oda wana okukaleka po onghalamwenyo.
10. (a) Ongahelipi etango hali i ‘monduda’ yalo nokudja mo vali? (b) Ongahelipi hali tondoka ngaashi “omukwaita omuladi”?
10 Omupsalme ota popi shi na sha netango meendjovo dopafaneko, te li udike ngaashi “omukwaita omuladi” oo ha tondoka omutenya aushe okudja kombinga imwe yomungenge weulu fiyo okuikwao ndele konguloshi ta tulumukwa ‘monduda.’ Eshi etango tali ningine komungenge weulu, paku li talela kedu, ola fa la ya ‘monduda’ la ka kofa. Ongula, ohali fe tali mbaduka mo, tali vilima noshinge “ngaashi omuhomboli ta piti mondjuwo yaye.” David oo a li omufita, okwa li e shii nghee konguloshi haku kala kwa talala unene. (Genesis 31:40) Okwa li a dimbuluka nghee eenhe detango hadi mu pupyaleke diva nosho yo edu momudingonoko waye. Osha yela kutya kala li la loloka eshi la enda “molweendo” lalo okudja koushilo la yuka kouninginino, ndele ola li ngaashi “omukwaita omuladi,” e lilongekidila olweendo olo tuu olo.
Eenyofi nomihalavili dikumwifi
11, 12. (a) Oshike shikonekwedi shi na sha nokuyelekanifa kwOmbibeli omuvalu weenyofi neheke? (b) Evalelwa otashi dulika linene li fike peni?
11 Nope he na efano lokutala kokule, David okwa li ashike a dula okumona eenyofi omayovi manini. Ndelenee pakonakono limwe olo la ningwa omafimbo opo a di ko, omuvalu weenyofi mevalelwa odo tadi dulu okumonika okupitila mefano lopashinanena lokutala kokule ou fike puheyali ya landulwa keenola 22! Jehova okwa ulika kutya omuvalu weenyofi omuhapu neenghono eshi e u yelekanifa ‘neheke pomunghulo wefuta.’—Genesis 22:17.
12 Oule womido, ovashiivi veenyofi ova kala tava tale mevalelwa osho sha hokololwa shi li “eenhele dinini tadi vilima ouyelele wa twiilila, ndele kadi na oumonikilo wa twa.” Ovanongononi okwa li va diladila kutya “eengudu deenyofi odo di li momalupe oinima ye litangela” oda li oinima i li momuhalavili wetu oo hau ifanwa mOshiingilisha Milky Way. Mo 1924, okwa li sha monika mo kutya ongudu oyo i li popepi hai ifanwa Andromeda, oi li lelalela omuhalavili muyo vene—i li eekilometa omabiliyona 9,46 kokule da hapupalifwa lwomamiliyona avali! Ovanongononi paife ova tengeneka kutya oku na omihalavili omamiliyona omayovi nakeshe limwe oli na eenyofi omayovi ile peemhito dimwe omamiliyona omayovi. Ndele Jehova oha “pangelele eenyofi omuvalo apa u fike, ndee te di tu adishe komadina.”—Epsalme 147:4.
13. (a) Oshike shikonekwedi shi na sha neengudu deenyofi? (b) Oshi liwetikile ngahelipi kutya ovanongononi kave shii “eemhango deulu”?
13 Jehova okwa pula Job a ti: “Ove to dulu tuu okuditika omamangifo oshofi? Ile okumangulula eengodi [dokalimba] nombwa?” (Job 38:31) Eengudu dimwe deenyofi ohadi monika di li momalupe oinima yonhumba. Nonande eenyofi otashi dulika di likale kokule oinano inene, ohadi monika di li ponhele imwe alushe ngeenge tadi talwa komunhu e li kedu. Molwaashi eenyofi odi li peenhele dado ihadi lunduluka, odi li “ewiliko tali kwafa mokushinga eeshikepa, kovashiivi veenyofi mokuwilika oyeendifo yomewangandjo nosho yo mokudidilikifa eenyofi.” (The Encyclopedia Americana) Ndelenee kape na oo e udite ko filufilu “omamangifo” oo haa mangele kumwe eengudu deenyofi. Heeno, ovanongononi fiyo opaife itava dulu okunyamukula epulo olo la pulwa muJob 38:33, tali ti: “Wa shiiva tuu eemhango deulu?”
14. Omonghedi ilipi okutukaulwa kwouyelele ku li oshiholekwa?
14 Ovanongononi itava dulu okunyamukula epulo limwe natango olo la pulwa Job, tali ti: “Ouyelele otau tukaulwa nondjila [ilipi] po?” (Job 38:24) Omushangi umwe okwa ifana epulo olo li na sha nouyelele kutya “epulo likumwifi lopaunongononi woshinanena.” Mepingafano naasho, ovafilosofi vamwe Ovagreka okwa li va itavela kutya ouyelele ohau di momesho ovanhu. Momafimbo opaife, ovanongononi ova diladila kutya ouyelele ou li oungumutulu vanininini. Vamwe ova diladila kutya ouyelele ohau ende momakufikufi. Kunena, ovanongononi ova itavela kutya ouyelele ou li molupe lomakufikufi nosho yo kutya ou li oungumutulu. Natango ovanhu ove li kokule nokuuda ko filufilu oukwatya wouyelele nonghee hau “tukaulwa.”
15. Ngaashi David, otu na okukala tu udite ngahelipi ngeenge hatu diladila shi na sha neulu?
15 Mokudiladila kwaaishe oyo, oto linyengifwa u kale u udite ngaashi omupsalme David a li e udite, oo a ti: “Ngenge handi tale keulu, koshilongwa shominwe doye, kohani nokeenyofi, edi wa shita, omunhu omushike, eshi ho mu dimbulukwa, nomona womunhu eshi ho mu file oshisho?”—Epsalme 8:4, 5.
Edu noishitwa yako otai fimanekifa Jehova
16, 17. Ongahelipi oishitwa ‘yomoule womafuta’ tai hambelele Jehova?
16 Epsalme 148 otali popi eenghedi dimwe omo eshito tali hepaulula oshinge shaKalunga. Ovelishe onhi-7 otai lesha taku ti: “Ovakwambadayedu, tangeni Omwene, onye oikwameva, noule aushe womafuta.” Heeno, ‘oule womafuta’ ou yadi oikumwifilonga oyo tai holola ounongo neenghono daKalunga. Ekiipolosa limbulau oli na ondjudo youpokati weetona 120—ondjudo yeendjaba 30. Omutima walo auke ou na ondjudo yeekilograma 450 notau dulu okupomba ohonde yeekilograma 6 400 i lihanene nolutu lalo alishe. Mbela oikwameva inenenene oyo ohai ende momeva kanini nonoudjuu? Hasho nandenande. Ohai “endaenda nomafuta” ponhapo ikumwifi, ngaashi olopota yoEuropean Cetacean Bycatch Campaign tai popi. Okutala nosatelite oshinamwenyo shimwe osho sha didilikwa, okwa ulika kutya “oshinamwenyo shimwe osha enda oshinano shi dule peekilometa 16 000 meemwedi 10.”
17 Odolfina yomulungu wa fa ekende ohai i shito koshi yomeva oule weemeta 45, ndele oule unene oo odolfina ya ya oo wa didilikwa eemeta 547. Ongahelipi oshinyamifi osho hashi dulu okukala nomwenyo koshi yomeva oule u fike opo? Omutima washo ohau denge kanini ngeenge shi li koshi yomeva nohonde yasho ohai i komutima, komapunga nokouluvi. Natango eenhumba dasho odi na eekemikolo odo hadi tuvikile omhepo yohapi. Eembwa domomeva hadi ifanwa mOshiingilisha elephant seals nosho yo omakiipolosa haa ifanwa sperm whales, ohai dulu okuya koshi yomeva i dule eedolfina. Oshifo Discover otashi ti: “Ponhele yokukondjifa ondjudo yomeva, ohai efa omapunga ayo e lixwine filufilu.” Ohai tuvikile meenhumba dayo omhepo yohapi oyo ya pumbwa okulongifa. Inashi yela tuu kutya oishitwa oyo oi li oumbangi u liwetikile wounongo waKalunga omunaenghono adishe!
18. Ongahelipi omeva efuta taa holola ounongo waJehova?
18 Nokuli nomeva efuta otaa holola ounongo waJehova. Oshifo Scientific American otashi ti: “Eta keshe lomeva omefuta okuya moule fiyo eemeta 100, oli na oumeno vanininini omayovi nomayovi va kaama momeva.” “Ofuka i he wetike” oyo ohai wapaleke omhepo yetu mokukufa mo eetona omamiliyona omayovi omhepo oyo hatu fuda mo. Oumeno ovo ohava etifa shi dulife petata lomhepo yohapi oyo hatu fudile mo.
19. Ongahelipi omundilo nolumi hai wanifa po ehalo laJehova?
19 Epsalme 148:8 otali ti: “Onye omundilo neemhawe, [olumi, OB-1986] noshitwime, noshikungulu, onye ava hamu wanifa elombwelo laye.” Heeno, Jehova oha longifa yo eenghono dopaushitwe di he na omwenyo opo a wanife po ehalo laye. Diladila shi na sha nomundilo. Momido omilongo da pita, omindilo domoixwa okwa li da talika ko ashike dihanauni. Paife ovanongononi ova itavela kutya omundilo ohau dana onghandangala ya fimana momudingonoko mokukufa po omiti odo da kulupa noda fya, mokuxumifa komesho okumena kweembuto dihapu, mokushunifa oushosho medu nosho yo nokuninipika nokuli oshiponga shomindilo domoixwa. Olumi nalo ola fimanenena, molwaashi ohali tekele edu nokweetifa oushosho mulo, ohali yadifa omilonga nosho yo okwaamena oimeno noinamwenyo koutalala oo hau hekelifa.
20. Ongahelipi eemhunda nomiti hai etele ovanhu aveshe omauwa?
20 Epsalme 148:9 otali ti: “Eemhunda nye noikulundudu amushe, nomiti doiimati nye, nomihamba amushe.” Eemhunda dinenenene odi li oumbangi weenghono daJehova dinene. (Epsalme 65:7) Ndele odi na yo oshilonga tashi ti sha. Olopota yoInstitute of Geography muBern moSwitzerland otai ti: “Omilonga adishe dinene mounyuni eedjo dado domeva odi li keemhunda. Etata lovanhu mounyuni ole likolelela komeva mayela oo hae liongele keemhunda . . . ‘Eeshungo domeva’ odo oda fimanenena shi na sha nonghalonawa yovanhu aveshe.” Nokuli nomiti odo di li apeshe otadi fimanekifa Omushiti wado. Olopota imwe ya dja koUnited Nations Environment Programme otai ti kutya omiti “oda fimana shi na sha nonghalonawa yovanhu moilongo aishe . . . Omaludi omiti dihapu okwa fimana neenghono shi na sha nouxupilo e li eedjo doinima ngaashi oiti yokutungifa, oiimati, omaxuku nomaka. Mounyuni aushe ovanhu omamiliyona omayovi avali okwe likolelela komiti shi na sha nokuteleka nokutemifa.”
21. Yelifa nghee efo longaho tali ulike kutya oli na omudutilo.
21 Oumbangi womushiti omunongo ou liwetikile momudutilo wo vene womuti. Diladila kefo longaho. Kombada ola uvikwa noshiuviko shi na omaadi oo taa kelele efo li ha kukute. Koshi yoshiuviko osho oku na outukulwa vanininini omo mu na oinima oyo hai nane eenghono douyelele wetango. Omafo ohaa longifa eenghono odo douyelele mokuninga oikulya. Omeva ohaa nanwa okupitila momidi ndele taa i komafo monghedi ya kitakana. Koshi yefo oku na oumbululu vanini ovo hava yeuluka nokwiidila nokupitika omhepo oyo hatu fuda mo i ye mefo. Ouyelele ohau etifa eenghono odo hadi ningifa omeva nomhepo oyo i lumbakane ndele efo tali etifa po oikulya meni lalo. Kungaha oshimeno otashi dulu okulipalula noikulya oyo sha ninga sho vene. Ndele oilonga aishe oyo ohai longwa nope he na okuweelela nohai ningwa nawa. Ponhele yokunyateka omhepo yomudingonoko, omiti ohadi pitifa mo omhepo yohapi oyo hatu fudile mo.
22, 23. (a) Oinima ikumwifi ilipi hai dulu okuningwa koudila vamwe nosho yo koinamwenyo imwe yokedu? (b) Omapulo amwe vali elipi twa pumbwa okukonakona?
22 Epsalme 148:10 otali ti: “Oinamwenyo nye, yoifitukuti noimuna noinakulikoka, needila nye hamu tuka.” Oinamwenyo ihapu yokedu naayo hai tuka ohai dulu okuninga oinima ikumwifi lela. Odila hai ifanwa mOshiingilisha Laysan albatross ohai dulu okutuka oinano ile neenghono (pomhito imwe oya tuka eekilometa 40 000 moule ashike womafiku 90). Oudila vomoudila ovo hava imbi ohava tuka okudja kuAmerika lokOumbangalanhu fiyo okuAmerika lokOlukadi oule weevili 80 nope he na okunambela. Ongamelo ohai tuvikile omeva momandjadja ayo ndele hamonhunda ngaashi vahapu hava diladila, naasho ohashi i dulifa okuya oinano ile nope he na okupwa omeva molutu. Onghee itashi kumwifa eshi eeindjiniya hadi konakona oinamwenyo noukeka ngeenge tadi nduluka omashina noinima ipe. Omushangi Gail Cleere okwa ti: “Ngeenge owa hala okunduluka oshinima osho tashi ka enda nawa . . . noitashi nyono po omudingonoko washo, ope na oupu u mone oshihopaenenwa shonhumba shiwa moushitwe.”
23 Doshili, eshito otali hepaulula shili oshinge shaKalunga! Okudja keulu li yadi eenyofi fiyo okoimeno noinamwenyo, keshe shimwe monghedi yasho otashi hambelele Omushiti washo. Ndele ongahelipi shi na sha novanhu? Ongahelipi hatu dulu okulimbwanga mumwe neshito alishe mokwiimbila Kalunga omaimbilohambelelo?
Oto dimbuluka?
• Omolwashike ovo tava anye okwiitavela okukala po kwaKalunga ve he na elipopilo?
• Ongahelipi eenyofi nosho yo eepulaneta tadi fimanekifa Kalunga?
• Ongahelipi oinamwenyo yomefuta noyokedu tai yandje oumbangi u na sha nOmushiti omunahole?
• Ongahelipi eenghono dopaushitwe di he na omwenyo hadi wanifa po ehalo laJehova?
[Efano pepandja 24]
Frank Zullo
[Efano pepandja 24]
Ovanongononi otava tengeneke kutya omuvalu weenyofi odo tadi dulu okumonika ou fike puheyali ya landulwa keenola 22!
[Efano pepandja 27]
Oshikangwa sholumi
[Efano pepandja 27]
Okadilona kodila hai ifanwa “Laysan albatross”
[Efano pepandja 27]
snowcrystals.net