Ovapiya vaJehova ovanelao
“Ovanelao ovovo va shiiva omhumbwe yavo yopamhepo.” —Mateus 5:3, Nw.
1. Elao lashili oshike, notali ulike kushike?
OKUKALA nelao oshinima shi na ondilo koshiwana shaJehova. Omupsalme David okwa ti: “Oshilongo oshi nelao, ngenge Omwene Oye Kalunga kasho.” (Epsalme 144:15) Elao olo omaliudo okukala u udite nawa. Okukala tu udite elao linene komutima ohaku di mokushiiva kutya otwa hokiwa kuJehova. (Omayeletumbulo 10:22) Elao la tya ngaho otali ulike kutya otu na ekwatafano lopofingo naTate yetu womeulu nosho yo eshiivo kutya ohatu longo ehalo laye. (Epsalme 112:1; 119:1, 2) Shihokwifa, Jesus okwa tumbula omatomheno omuwoi e na sha nanghee hatu dulu okukala ovanelao. Okukonakona omatomheno oo e na sha nokukala ovanelao moshitukulwa eshi nosho yo mwaasho tashi landula otaku ke tu kwafela tu mone kutya ohatu ka dula okukala ovanelao ngeenge ohatu longele Jehova ‘Kalunga omunelao’ noudiinini.—1 Timoteus 1:11, OB-1954.
Okukala tu shii omhumbwe yetu yopamhepo
2. Opomhito ilipi Jesus a popya shi na sha nelao, netumbulo laye lotete olilipi?
2 Mo 31 O.P., Jesus okwa yandja oshipopiwa shaye sha shiivika apeshe mondjokonona. Ohashi ifanwa Eudifo lokOmhunda molwaashi Jesus okwe shi yandjela komunghulo womhunda e wete Efuta laGalilea alishe. Evangeli laMateus otali ti: ‘Eshi [Jesus] a mona ko eengudu dovanhu okwa londa komhunda; ndele eshi a kala omutumba, ovalongwa vaye ove uya kuye. Ndele Ye okwa hovela okupopya e va longa ndee ta ti: [Ovanelao ovovo va shiiva omhumbwe yavo yopamhepo, NW], osheshi ouhamba weulu owavo.’ Patoloko la yukilila, eendjovo daJesus dopetameko otadi lesha ngaha mOmbibeli yOshikwanyama: “Ovanelao eehepele domhepo.”—Mateus 5:1-3.
3. Ongahelipi oikala yelininipiko tai xumifa komesho okukala kwetu tu udite elao?
3 Meudifo laye lokomhunda, Jesus okwa popya kutya omunhu ota kala omunelao elela ngeenge oku shii omhumbwe yaye yopamhepo. Ovakriste ovalininipiki, ove shii nawa onghalo yavo youlunde nohava ilikana Jehova omolwediminepo laye sha kanghamena kekuliloyambo laKristus. (1 Johannes 1:9) Kungaha ohava mono ombili yopamadiladilo nohava kala ve udite elao lashili. “Omunelao [oyoo] omanyono aye a dimwa po nomatimba aye a tuvikwa.”—Epsalme 32:1; 119:165.
4. (a) Omeenghedi dilipi hatu dulu okuulika kutya otu shii omhumbwe yetu yopamhepo nosho yo yavamwe? (b) Oshike tashi weda kokukala kwetu ovanelao ngeenge otu shii omhumbwe yetu yopamhepo?
4 Okushiiva omhumbwe yetu yopamhepo ohashi tu linyengifa tu leshe Ombibeli efiku keshe nokulipalula neendja dopamhepo odo hadi yandjwa “pefimbo lado” ‘komupiya omudiinini nomunaendunge,’ nosho yo okukala pokwoongala kwopaKriste nope he na okufaula. (Mateus 24:45; Epsalme 1:1, 2; 119:111; Ovaheberi 10:25) Ohole yokuhola ovanhu vakwetu otai tu ningi tu kale tu shii omhumbwe yopamhepo yavamwe notashi tu linyengifa tu kale ovaladi mokuudifa nomokuhonga onghundana iwa yOuhamba. (Markus 13:10; Ovaroma 1:14-16) Okulombwela vamwe oshili yOmbibeli otashi tu etele elao. (Oilonga 20:20, 35) Elao letu ohali ningi linene ngeenge hatu dilonga shi na sha neteelelo likumwifi lOuhamba nosho yo omanangeko noupuna oo taa ka etwa kuo. ‘Kokangudu’ kOvakriste ovavaekwa, eteelelo lOuhamba kuvo otashi ti okumona omwenyo ihau fi meulu ve li oshitukulwa shepangelo lOuhamba waKristus. (Lukas 12:32; 1 Ovakorinto 15:50, 54) ‘Keedi dimwe,’ omwenyo waalushe moparadisa kombada yedu koshi yepangelo lOuhamba oo.—Johannes 10:16, OB-1954; Epsalme 37:11; Mateus 25:34, 46.
Nghee ovo va nyika oluhodi tava dulu okukala ovanelao
5. (a) Outumbulilo “ovo va nyika oluhodi” otau ti shike? (b) Ongahelipi ovo va nyika oluhodi tava hekelekwa?
5 Eendjovo daJesus da shikula ko di na sha nokukala ovanelao otadi monika da fa tadi kondjifafana. Okwa ti: ‘Ovanelao ovovo va nyika oluhodi, osheshi ovo tava ka hekelekwa.’ (Mateus 5:4) Ongahelipi omunhu ta dulu okukala a nyika oluhodi nopefimbo opo tuu opo oku li omunelao? Opo tu ude ko eityo leendjovo daJesus, otwa pumbwa okukonakona kutya okunyika oluhodi kwoludi lilipi ta popi. Omuhongwa Jakob okwa yelifa kutya onghalo yetu yokuhawanenena oi na oku tu nyikifa oluhodi. Okwa shanga a ti: “Yelifeni omake eni, nye ovalunde, yelifeni omitima deni, nye ovanamitimambali. Shiiveni oluhepo leni, nyikeni oluhodi nokulila; okuyola kweni naku shituke oluhodi, nehafo leni nali shituke [oufiye]. Lininipikeni koshipala shOmwene, ndele Ye te mu nenepeke.” (Jakob 4:8-10) Ovo ve udite shili oluhodi shi na sha nonghalo yavo youlunde otava hekelekwa ngeenge ve lihonga kutya omanyono avo otaa dulu okudimwa po mokukala ve na eitavelo tali longo mekuliloyambo laKristus nokuulika elivelombedi lashili mokulonga ehalo laJehova. (Johannes 3:16; 2 Ovakorinto 7:9, 10) Kungaha, otava dulu okukala ve na ekwatafano li na ondilo naJehova nokukala neteelelo lokukala fiyo alushe tave mu longele notave mu tange. Osho ohashi va etele elao linene lokomutima.—Ovaroma 4:7, 8.
6. Omeityo lilipi vamwe va nyika oluhodi, notava hekelekwa ngahelipi?
6 Eendjovo daJesus oda kwatela mo yo ovo va nyika oluhodi omolweenghalo dinyanyalifa odo di li apeshe kombada yedu. Jesus okwa yukifa kuye mwene exunganeko laJesaja 61:1, 2, olo tali ti: “Omhepo yOmwene . . . oi li kombada yange, osheshi Ye okwa vaeka nge ndi udifile omapongo ondaka yehafo, okwa tuma nge ndi mange ava ve na omutima wa nyanyaulwa, . . . okuhekeleka aveshe ava va polimana.” Oshilonga osho otashi yukifwa yo kOvakriste ovavaekwa ovo ve li natango kombada yedu, ovo tave shi wanifa po kekwafo loovakwao ‘veedi dimwe.’ Aveshe otava kufa ombinga moilonga yokudidilika pafaneko meembaba doipala “yovalumenhu ava hava keme [nokunyika oluhodi] omolwoixuna aishe ei ya ningwa mo [Jerusalem oshishunimonima, tashi faneke Oukwakriste].” (Hesekiel 9:4) Ovo va nyika oluhodi otava hekelekwa ‘kevangeli louhamba.’ (Mateus 24:14) Ova hafa okulihonga kutya onghalelo yoinima youkolokoshi yaSatana otai ka pingenwa po mafiku kounyuni mupe wouyuki waJehova.
Ovanelao ovovo ve na omwenyo muwa
7. Outumbulilo oo wa tolokwa okukala ‘nomwenyo muwa’ otau ti shike?
7 Jesus okwa twikila Eudifo laye lokOmhunda a ti: ‘Ovanelao ovananheni [“ovo ve na omwenyo muwa,” NW], osheshi ovo tava ka fyuulula edu.’ (Mateus 5:5) Okukala nomwenyo muwa omafimbo amwe ohaku talika ko ku li ounghundi. Ndelenee osho hasho shi li ngaho. Mokuyelifa eityo loshitya sha tolokwa “omwenyo muwa,” omuhongwanhu umwe wOmbibeli okwa shanga a ti: “Oukwatya wa denga mbada womunhu oo e na [omwenyo muwa] oyoo kutya ohe lipangele filufilu. Kau fi engungumano lokukala nouvaya, kau fi okukala nohole ya pitilila, kau fi okumwena kwongaho. Ou li eenghono tadi pangelwa.” Jesus okwa popya shi na sha naye mwene a ti: “Aame omunambili [“ondi na omwenyo muwa,” NW] momutima onde lininipika.” (Mateus 11:29) Ndelenee Jesus okwa li e na ouladi mokupopila omafinamhango ouyuki.—Mateus 21:12, 13; 23:13-33.
8. Okukala nomwenyo muwa okwa pambafana filufilu nashike, nomolwashike twa pumbwa oukwatya oo momakwatafano etu navamwe?
8 Okukala nomwenyo muwa okwa pambafana filufilu nelipangelo. Doshili, omuyapostoli Paulus eshi a tumbula “oiimati yomhepo” okwa popya omwenyo muwa pamwe nelipangelo. (Ovagalati 5:22, 23, NW) Okukala nomwenyo muwa oku na okukulikwa kekwafo lomhepo iyapuki. Oku li oukwatya wopaKriste oo hau xumifa komesho ombili naavo ve he fi ovaitaveli nosho yo ovo ve li meongalo. Paulus okwa shanga a ti: “Djaleni efilonghenda lomomutima, ombili, elininipiko, engungumano [“omwenyo muwa,” NW] noutalanheni, lididimikilafaneni, diminafaneni po omanyono, ngenge mwa ningafana nomukweni.”—Ovakolossi 3:12, 13.
9. (a) Omolwashike okukala nomwenyo muwa inaku ngabekelwa komakwatafano etu novanhu? (b) Ongahelipi ovo ve na omwenyo muwa tava “ka fyuulula edu”?
9 Ndelenee okukala nomwenyo muwa inaku ngabekelwa ashike komakwatafano etu novanhu. Mokudulika nehalo liwa kounamapangelo waJehova, ohatu ulike kutya otu na omwenyo muwa. Oshihopaenenwa sha denga mbada moshinima osho oJesus Kristus, oo fimbo a li kombada yedu a li e na omwenyo muwa nokwa dulika kehalo laXe filufilu. (Johannes 5:19, 30) Jesus oye ta fyuulula edu tete, molwaashi oye Omupangeli walo a nangekwa po. (Epsalme 2:6-8; Daniel 7:13, 14) Ota tukula efyuululo ‘novafyuululi pamwe’ naye 144 000, va hoololwa “movanhu” va ka ‘pangele kombada yedu.’ (Ovaroma 8:17; Ehololo 5:9, 10; 14:1, 3, 4; Daniel 7:27) Kristus nosho yo ovapangeli pamwe naye otava ka pangela omamiliyona ovalumenhu novakainhu ovo va fa eedi ovo tava ka wanifilwa nehafo exunganeko lepsalme, tali ti: “Ovananheni vo otava ka fyuulula edu, ndee tava ka hafela ombili inene.”—Epsalme 37:11; Mateus 25:33, 34, 46.
Ovanelao ovava va fya ondjala youyuki
10. Onghedi imwe oilipi ovo va “fya ondjala nenota louyuki” tava dulu okukutifwa?
10 Etomheno li na sha nokukala ovanelao la shikula ko la tumbulwa kuJesus eshi kwa li ta popi komhunda yaGalilea ola li: ‘Ovanelao ovava va fya ondjala nenota louyuki, osheshi ovo tava ka kutifwa.’ (Mateus 5:6) Jehova okwa tulila po Ovakriste omifikamhango douyuki. Onghee hano, ovo va fya ondjala nova fya enota louyuki osha hala kutya ova hala okuwilikwa kuKalunga. Ovanhu va tya ngaho ove shii nawa kutya ove li ovalunde noinava wanenena nova hala okukala va hokiwa kuJehova. Ihava kala tuu va hafa ngeenge tave lihongo okudja mEendjovo daKalunga kutya ngeenge ove livele ombedi nokukonga ediminepo she likolelela kekuliloyambo laKristus, otava ka dula okukala pomufika wouyuki koshipala shaKalunga!—Oilonga 2:38; 10:43; 13:38, 39; Ovaroma 5:19.
11, 12. (a) Ongahelipi Ovakriste ovavaekwa tava dulu okukala ovayuki? (b) Ongahelipi enota louyuki loovakwao vovavaekwa tali kutifwa?
11 Jesus okwa ti kutya ovanhu va tya ngaho otava kala ovanelao, molwaashi otava “ka kutifwa.” (Mateus 5:6) Ovakriste ovavaekwa ovo tava ka “pangela” pamwe naKristus meulu ova ‘yukipalifwa omolwomwenyo.’ (Ovaroma 5:1, 9, 16-18) Jehova okwe va tambula ko ve li ovana vopamhepo. Ova ninga ovafyuululi pamwe naKristus, tava ka ninga eehamba novapristeri mepangelo lOuhamba womeulu.—Johannes 3:3; 1 Petrus 2:9.
12 Oovakwao vovavaekwa inava yukipalifwa natango omolwokumona omwenyo. Ndelenee ova yukipalifwa kuJehova ve li ookaume kaye, okupitila meitavelo lavo mohonde yaKristus ya tika. (Jakob 2:22-25; Ehololo 7:9, 10) Ove na eteelelo loku ka xupifwa pefimbo ‘loudjuu munene.’ (Ehololo 7:14, NW) Enota lavo louyuki natango otali ka kutifwa eshi koshi ‘yeulu lipe,’ tava ka ninga oshitukulwa shedu lipe omo “tamu ka kala ouyuki.”—2 Petrus 3:13; Epsalme 37:29, OB-1986.
Ovanelao ovananghenda
13, 14. Omeenghedi dilipi tadi longo tu na okuulika kutya otu li ovananghenda, nohatu ka mona mo ouwa ulipi?
13 Mokutwikila Eudifo laye lokOmhunda, Jesus okwa ti: ‘Ovanelao ovananghenda, osheshi ovo tava ka filwa onghenda.’ (Mateus 5:7) Meityo lopaveta, onghenda oya tali ka ko i li onghenda yomupanguli oo te lidilike okupa omunyoni ehandukilo laye le lixwa po olo la ufwa pamhango. Ndele eshi sha longifwa mOmbibeli, oshitya shopetameko sha tolokwa “onghenda” luhapu otashi ulike kokuyavelela nolune ile olukeno olo tali linyengifa umwe a kwafele ovo ve na omhumbwe. Onghee hano, ovo ve li ovananghenda ohava ulike kutya ove na olukeno. Efaneko laJesus li na sha nOmusamaria omunamutimanghenda oli li oshihopaenenwa shiwa shaao a “fila onghenda” omunhu oo a li momhumbwe.—Lukas 10:29-37.
14 Opo tu mone ehafo olo hali di mokukala ovananghenda, otwa pumbwa okulongela ovo ve li momhumbwe oilonga iwa yolune. (Ovagalati 6:10) Jesus okwa udila olukeno ovanhu ovo a mona. “Okwe va udila olukeno, osheshi ova li va fa eedi di he na omufita, ndele okwa hovela oku va longa oinima ihapu.” (Markus 6:34) Jesus okwa li e shii kutya eemhumbwe dovanhu dopamhepo odo da li da fimanenena. Nafye ohatu dulu okuulika kutya otu na olukeno nonghenda mokulombwela vamwe osho va pumbwa unene—‘evangeli louhamba.’ (Mateus 24:14) Ohatu dulu yo okuyandja ekwafo tali longo kOvakriste vakwetu ovanamido, ovafiyekadi, eefiye ‘nokupopya nehekeleko neemwenyo da polimana.’ (1 Ovatessaloniki 5:14, NW; Omayeletumbulo 12:25; Jakob 1:27) Osho itashi tu ningi ashike ovanelao ndele otashi tu ningifa yo tu filwe onghenda kuJehova.—Oilonga 20:35; Jakob 2:13.
Ovanelao ovovo ve na omitima da yela novanambili
15. Ongahelipi hatu dulu okukala nomitima da yela notu li ovanambili?
15 Jesus okwa tumbula etomheno etihamano netiheyali li na sha nokukala ovanelao ngaashi taa shikula apa, a ti: ‘Ovanelao ovovo ve nomitima da yela, osheshi ovo tava ka mona Kalunga. Ovanelao ovanambili, osheshi ovo tava ka ifanwa ovana vaKalunga.’ (Mateus 5:8, 9) Omutima wa yela hayoo ashike wa koshoka paenghedi ndele oyoo wa koshoka yo pamhepo nowa hanganifwa meliyandjo lao kuJehova. (1 Omafimbo 28:9; Epsalme 86:11) Oshitya shomelaka lopetameko sha tolokwa “ovanambili” otashi ti lelalela “ovaningi vombili.” Ovanambili ohava kala nombili novamwaxe Ovakriste nosho yo novanhu aveshe ngeenge tashi dulika. (Ovaroma 12:17-21) Ohava ‘kongo ombili noku i lalakanena.’—1 Petrus 3:11.
16, 17. (a) Omolwashike ovavaekwa va ifanwa “ovana vaKalunga,” nongahelipi hava ‘mono Kalunga’? (b) Ongahelipi “eedi dimwe” tadi ‘mono Kalunga’? (c) Ongahelipi nonaini “eedi dimwe” tadi ka ninga “ovana vaKalunga” meityo lofilufilu?
16 Kovanambili ovanamitima da yela, ova udanekelwa kutya otava ka “ifanwa ovana vaKalunga” notava ka “mona Kalunga.” Ovakriste ovavaekwa ova dalwa pamhepo nova tambulwa ko kuJehova ve li “ovana” vaYe ofimbo ve li kombada yedu. (Ovaroma 8:14-17) Ngeenge va nyumunwa va ka kale pamwe naKristus meulu, ohava longo koshipala shaJehova nohave mu mono lelalela.—1 Johannes 3:1, 2; Ehololo 4:9-11.
17 “Eedi dimwe” dinambili otadi longele Jehova koshi yOmufita Muwa, Kristus Jesus, oo ta ningi ‘Xe yavo yaalushe.’ (Johannes 10:14, 16, OB-1954; Jesaja 9:5) Ovo tava pondola okupita meyeleko laxuuninwa konima yEpangelo lEyovimudo laKristus otava ka tambulwa ko ve li ovana vaKalunga vokombada yedu nokukala “memanguluko loshinge shovana vaKalunga.” (Ovaroma 8:21; Ehololo 20:7, 9) Ofimbo va teelela osho shi ningwe, ohava ifana Jehova Xe yavo, molwaashi ove mu liyapulila eemwenyo davo, va dimina kutya oye Omuyandjimwenyo wavo. (Jesaja 64:8) Ngaashi Job naMoses vonale, navo otava dulu ‘okumona Kalunga’ nomesho eitavelo. (Job 42:5; Ovaheberi 11:27) ‘Nomesho avo okomutima’ nosho yo okupitila meshiivo lashili lokushiiva Kalunga, ohava mono omaukwatya aJehova makumwifi nohava kendabala oku mu hopaenena mokulonga ehalo laye.—Ovaefeso 1:18; Ovaroma 1:19, 20; 3 Johannes 11.
18. Metwokumwe nomatomheno aheyali otete e na sha nokukala omunelao oo a tumbulwa kuJesus, oolyelye ve li ovanelao shili kunena?
18 Otwa mona kutya ovo ve shii omhumbwe yavo yopamhepo, ovo va nyika oluhodi, ovo ve na omwenyo muwa, ovo va fya ondjala nenota louyuki, ovananghenda, ovanamitima da yela nosho yo ovanambili ove li ovanelao shili omolwokulongela Jehova. Ndelenee ovanhu va tya ngaho ohava shakeneke alushe omapataneko, nomahepeko nokuli. Mbela osho otashi nyono po okukala kwavo ovanelao? Epulo olo otali ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula.
Okweendulula
• Elao lilipi tali monika kwaavo ve shii omhumbwe yavo yopamhepo?
• Omeenghedi dilipi ovo va nyika oluhodi tava hekelekwa?
• Ongahelipi hatu ulike kutya otu na omwenyo muwa?
• Omolwashike tu na okukala ovananghenda, ovanamitima da yela nosho yo ovanambili?
[Efano pepandja 23]
“Ovanelao ovovo va shiiva omhumbwe yavo yopamhepo”
[Efano pepandja 23]
“Ovanelao ovananghenda”
[Efano pepandja 23]
“Ovanelao ovava va fya ondjala nenota louyuki”