Nghee eendjovo daJesus tadi dulu oku tu etela elao
‘[Jesus] okwa li a londa komhunda, ovahongwa vaye ova li ve uya kuye nokwa hovela oku va honga.’ — MAT. 5:1, 2.
1, 2. (a) Eenghalo oda li da tya ngahelipi eshi Jesus a li ta yandje oshipopiwa osho hashi ifanwa Eudifo lokOmhunda? (b) Jesus okwa li a hovela ngahelipi oshipopiwa shaye?
MO 31 O.P., Jesus okwa li a kangheka pakafimbo oilonga yaye yokuudifa muGalilea opo a ka dane Opaasa kuJerusalem. (Joh. 5:1) Ndele eshi a alukila kuGalilea, okwa li a ilikana kuKalunga oufiku aushe opo e mu wilike eshi ta ka hoolola ovayapostoli vaye 12. Mefiku la landula ko, eemhunga dovanhu oda li da ongalela Jesus eshi a li ta velula ovanaudu. Opo nee Jesus okwa kala omutumba pefina lomhunda nokwa hovela okuhonga ovahongwa vaye nosho yo ovanhu ovo va li ve mu ongalela. — Mat. 4:23–5:2; Luk. 6:12-19.
2 Jesus okwa li a hovela okuyandja oshipopiwa shaye, osho hashi ifanwa Eudifo lokOmhunda, ta kwafele ovanhu va mone kutya otava dulu okukala ovanelao ngeenge ove na ekwatafano liwa naKalunga. (Lesha Mateus 5:1-12.) Elao olo ‘okukala wa wanenwa nowa hafa neenghono.’ Jesus okwa li a kundafana oitwa omuwoi i na sha nokukala ovanelao opo a ulike kutya omolwashike Ovakriste ve li ovanelao. Nonande paife opa pita omido 2 000 lwaapo okudja eshi Jesus a li a kundafana oitwa oyo omuwoi, oitwa oyo oi na natango ongushu ngaashi ashike ya li pefimbo olo ya yandjwa. Paife natu ka kundafaneni oitwa oyo kooshimwe.
Ovanelao “ovovo ve shii omhumbwe yavo yopamhepo”
3. Osha hala okutya shike okukala tu shii omhumbwe yetu yopamhepo?
3 ‘Ovanelao [ovovo ve shii omhumbwe yavo yopamhepo, NW], osheshi ouhamba weulu owavo.’ (Mat. 5:3) ‘Ovo ve shii omhumbwe yavo yopamhepo’ ovovo va didilika kutya ova pumbwa ewiliko nefilonghenda laKalunga.
4, 5. (a) Omolwashike ovo ve shii omhumbwe yavo yopamhepo ve li ovanelao? (b) Ongahelipi hatu dulu okuwanifa po omhumbwe yetu yopamhepo?
4 Ovanhu ovo ve shii omhumbwe yavo yopamhepo ovanelao, ‘molwaashi ouhamba weulu owavo.’ Ovahongwa vaJesus vonale ova li va yeululilwa omhito yoku ka pangela pamwe naJesus mOuhamba waKalunga womeulu, molwaashi ova li va tambula ko Jesus e li Messias. (Luk. 22:28-30) Kashi na nee mbudi kutya fyeni pauhandimwe otu na eteelelo loku ka pangela pamwe naJesus meulu ile oloku ka kala meduparadisa koshi yOuhamba waKalunga, ohatu dulu okukala ovanelao ngeenge otu shii shili omhumbwe yetu yopamhepo.
5 Havanhu aveshe ve shii omhumbwe yavo yopamhepo, molwaashi vahapu kave na eitavelo nokave na olupandu li na sha noinima iyapuki. (2 Tes. 3:1, 2; Heb. 12:16) Eenghedi dimwe omo hatu dulu okuwanifa po omhumbwe yetu yopamhepo ongaashi, okukonakona Ombibeli noukeka, okukufa ombinga nouladi moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa nosho yo mokukala hatu kala pokwoongala kwopaKriste nopehe na okufaula. — Mat. 28:19, 20; Heb. 10:23-25.
“Ovanelao” ovovo va nyika oluhodi
6. Ovanhu “ovo va nyika oluhodi” ovelipi, nomolwashike ve li “ovanelao”?
6 ‘Ovanelao ovovo va nyika oluhodi, osheshi ovo tava ka hekelekwa.’ (Mat. 5:4) Ovanhu “ovo va nyika oluhodi” ovo ngoo “ve shii omhumbwe yavo yopamhepo.” Osho inashi hala okutya ovanhu ovo ova nyika oluhodi molwaashi ve na omaupyakadi mahapu monghalamwenyo yavo. Ndele ova nyika oluhodi omolwonghalo yavo youlunde nomolweenghalo odo da etifwa po kokuhawanenena kwovanhu. Omolwashike ovanhu ovo va nyika oluhodi ve li “ovanelao”? Omolwaashi ove na eitavelo tali longo muKalunga nosho yo muKristus nova hekelekwa eshi ve na ekwatafano liwa naKalunga. — Joh. 3:36.
7. Otu na okukala tu uditile ngahelipi ounyuni waSatana?
7 Mbela ohatu kala twa nyika oluhodi pauhandimwe omolwokuhenouyuki oko ku li apeshe mounyuni waSatana? Mbela ohatu kala tu udite ngahelipi shi na sha noinima oyo i li mounyuni? Omuyapostoli Johannes okwa ti: “Keshe eshi shi li mounyuni, ngaashi okahalu kombelela nokahalu komesho noifulalala yokukalamwenyo, inai dja muTate.” (1 Joh. 2:16) Ndele mbela ongahelipi ngeenge otwa didilike kutya oupamhepo wetu owa nwefwa mo ‘komhepo younyuni,’ oyo tai longo moulikumwe wovanhu ovo va tukauka ko kuKalunga? Otu na okwiilikana twa mana mo, okukonakona Eendjovo daKalunga nokukonga ekwafo kovakulunhuongalo. Ohatu ka ‘hekelekwa’ eshi hatu ehene popepi elela naJehova, kashi na nee mbudi kutya oshike she tu nyikifa oluhodi. — 1 Kor. 2:12; Eps. 119:52; Jak. 5:14, 15.
Ovanelao ovovo “ve na omwenyo muwa”
8, 9. Okukala nomwenyo muwa osha hala okutya shike, nomolwashike ovo ve na omwenyo muwa ve li ovanelao?
8 ‘Ovanelao ovananheni [“ovo ve na omwenyo muwa,” NW], osheshi ovo tava ka fyuulula edu.’ (Mat. 5:5) Okukala nomwenyo muwa ile okukala nelininipiko, kashi fi ounghundi. Natango osho inashi hala okutya ou na okuliningifa wa fa u na omwenyo muwa. (1 Tim. 6:11) Ngeenge otu na omwenyo muwa, ohatu ka longa ehalo laJehova nelininipiko nohatu ka tambula ko ewiliko laye. Ohatu ka ulika yo kutya otu na omwenyo muwa monghedi omo hatu ungaunga novaitaveli vakwetu nosho yo navamwe. Okulininipika monghedi ya tya ngaho oku li metwokumwe nomayele omuyapostoli Paulus. — Lesha Ovaroma 12:17-19.
9 Omolwashike ovo ve na omwenyo muwa ve li ovanelao? Omolwaashi Jesus oo naye e na omwenyo muwa okwa ti kutya “otava ka fyuulula edu.” Jesus oye Omufyuululi wotete wedu. (Eps. 2:8; Mat. 11:29; Heb. 2:8, 9) Ndelenee ‘ovafyuululi [vOuhamba] pamwe naKristus’ ovo ve na omwenyo muwa otava ka fyuulula yo edu pamwe naye. (Rom. 8:16, 17) Ovalininipiki vakwao vahapu otava ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu koshi yOuhamba waJesus. — Eps. 37:10, 11.
10. Ongahelipi okuhakala nomwenyo muwa taku dulu oku tu imba tu pewe oinakuwanifwa meongalo, nongahelipi taku dulu okukuma ekwatafano letu navamwe?
10 Nafye otu na okukala tu na omwenyo muwa, ngaashi Jesus. Ndele mbela ongahelipi ngeenge otu hole eenhamanana? Oikala ii ya tya ngaho, otai dulu okuningifa vamwe va kale ve tu angala. Ovamwatate ovo tava lalakanene oinakuwanifwa yonhumba meongalo, ove na okuhenuka oikala oyo molwaashi otai va imbi va kale va wana okupewa oinakuwanifwa meongalo. (1 Tim. 3:1, 3) Paulus okwa li a lombwela Titus a dimbulukife Ovakriste vomuKreta “va ha patafane, ndele nava kale nombili ve nonghenda novanhu aveshe.” (Tit. 3:1, 2) Okukala nomwenyo muwa otaku etele vamwe ouwa.
Ovanelao ovovo va fya ondjala ‘youyuki’
11-13. (a) Okukala twa fya ondjala nosho yo enota louyuki osha hala okutya shike? (b) Ongahelipi ovo va fya ondjala nosho yo enota louyuki tava ka “kutifwa”?
11 ‘Ovanelao ovovo va fya ondjala nenota louyuki, osheshi ovo tava ka kutifwa.’ (Mat. 5:6) Eshi Jesus a tumbula ‘ouyuki,’ okwa li ta popi kombinga youkwatya wokuninga osho sha yuka nokukala metwokumwe nehalo laKalunga nokudulika koipango yaye. Omupsalme umwe okwa ti kutya okwa li a “kwatwa kodjuulufi” yomatokolo aKalunga ouyuki. (Eps. 119:20) Otwa lenga ngoo mbela ouyuki neenghono nohatu kala twa fya ondjala nenota lao?
12 Jesus okwa ti kutya ovo va fya ondjala nosho yo enota louyuki otava ka kala ovanelao molwaashi otava ka “kutifwa.” Osho osha li sha ningwa tashi shiiva okudja poPentekoste 33 O.P., molwaashi omhepo iyapuki yaJehova oya li ya hovela ‘okutomhonena ounyuni ouyuki.’ (Joh. 16:8) Kalunga okwa li a nwefa mo ovalumenhu vonhumba okupitila momhepo yaye opo va shange Omishangwa dopaKriste dOshigreka odo di shii ‘okutekula mouyuki.’ (2 Tim. 3:16) Omhepo yaKalunga ohai tu kwafele yo tu “djale omunhu mupe a shitwa a [fa] Kalunga omouyuki nomouyapuki woshili.” (Ef. 4:24) Mbela itashi hekeleke okushiiva kutya ovo ve livela ombedi shili nova hala okudiminwa po omatimba avo pakanghameno lekuliloyambo laJesus otava dulu okutalika ko ovayuki koshipala shaKalunga? — Lesha Ovaroma 3:23, 24.
13 Ondjala nenota louyuki lavahapu vomufye otai ka kufwa po filufilu eshi hatu ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu oko taku ka kala ouyuki. Ndele fimbo osho inashi ningwa, natu kaleni twa tokola toko okukala metwokumwe nomifikamhango daJehova. Jesus okwa ti: “Kongeni tete ouhamba waKalunga nouyuki waye.” (Mat. 6:33) Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka kala tu na shihapu okuninga moilonga yaKalunga nohatu ka kala twa hafa shili. — 1 Kor. 15:58.
Ovanelao “ovananghenda”
14, 15. Ongahelipi hatu dulu okufila vamwe onghenda, nomolwashike “ovananghenda” ve li ovanelao?
14 ‘Ovanelao ovananghenda, osheshi ovo tava ka filwa onghenda.’ (Mat. 5:7) “Ovananghenda” ohave linyengifwa kolukeno opo va file vamwe onghenda. Jesus okwa li a velula pashikumwifilonga ovanhu vahapu ovo va li tava vele molwaashi okwa li e va uditile olukeno. (Mat. 14:14) Ohatu ulike kutya otu na onghenda ngeenge hatu dimine po ovo va nyona kufye, ngaashi ashike Jehova he tu dimine po pafilonghenda laye ngeenge twe livela ombedi. (Ex. 34:6, 7; Eps. 103:10) Ohatu dulu yo okufila vamwe onghenda, mokupopya navo eendjovo donghenda nosho yo okulongela ouwa oohandimwe ovo tava mono oixuna. Onghedi imwe ya denga mbada omo hatu dulu okufila vamwe onghenda oyo oku va lombwela eeshili dOmbibeli. Jesus okwa li e uditile ovanhu olukeno nokwa li a “hovela oku va longa oinima ihapu.” — Mark. 6:34.
15 Otu na etomheno liwa okutwa kumwe neendjovo daJesus odo tadi ti: “Ovanelao ovananghenda, osheshi ovo tava ka filwa onghenda.” Ngeenge ohatu ungaunga navamwe nonghenda, navo otava ka ungaunga nafye nonghenda. Kalunga naye ota dulu oku tu dimina po omanyono etu, ngeenge ohatu ungaunga navamwe nonghenda. (Jak. 2:13) Ovananghenda ovo ashike tava dulu okudiminwa po omatimba avo noku ka mona omwenyo waalushe. — Mat. 6:15.
Ovanelao ovovo ve “nomitima da yela”
16. Okukala ‘nomutima wa yela’ otashi ti shike, nongahelipi ovo ve na oukwatya oo tava ka “mona Kalunga”?
16 ‘Ovanelao ovovo ve nomitima da yela, osheshi ovo tava ka mona Kalunga.’ (Mat. 5:8) Ngeenge otu na ‘omitima da yela,’ oukoshoki wetu otau ke limonikila mokukalafana kwetu navamwe, moinima oyo tu hole nosho yo momalinyengotomheno etu. Ohatu ka kala hatu ulikile vamwe ohole ‘nomutima wa yela.’ (1 Tim. 1:5) Molwaashi otwa yela momutima, ohatu ka “mona Kalunga.” Ndele osho inashi hala okutya ohatu ka mona Jehova meityo lolelalela, molwaashi ‘kape na omunhu ta dulu okumona [Kalunga] ndele ta kala nomwenyo.’ (Ex. 33:20, yelekanifa NW.) Ndele molwaashi Jesus okwa li a ulika filufilu oukwatya waKalunga, okwa li a dula okutya: ‘Ou a mona nge, oye a mona Tate.’ (Joh. 14:7-9) Tu li ovalongeli vaJehova vokombada yedu, ohatu dulu “okumona Kalunga” okupitila mwaasho he tu ningile. (Job 42:5) Ovakriste ovavaekwa otava ka mona Xe yavo womeulu meityo lolelalela eshi tava ka nyumuninwa omwenyo wopamhepo meulu. — 1 Joh. 3:2.
17. Okukala nomitima da yela otaku ke tu linyengifa tu ninge shike?
17 Molwaashi omutima wa yela owa koshoka paenghedi nosho yo pamhepo, ihau diladila oinima oyo Jehova a tala ko kutya inai koshoka. (1 Omaf. 28:9; Jes. 52:11) Ngeenge otu na omitima da yela, ohatu ka popya nohatu ka ninga osho sha yuka noitatu ka longela Jehova noihelele.
Ovanelao “ovanambili” molwaashi otava ka ninga ovana vaKalunga
18, 19. “Ovanambili” ohave lihumbata ngahelipi?
18 ‘Ovanelao ovanambili, osheshi ovo tava ka ifanwa ovana vaKalunga.’ (Mat. 5:9) “Ovanambili” ohava didilikwa mwaasho hava ningi. Ngeenge otu li ngaashi ovanhu ovo Jesus a li ta popi eshi a li ta yandje oshipopiwa shaye, otu li ovanambili noihatu ‘alulile vamwe owii,’ ndele ponhele yaasho, ohatu kendabala “alushe okulongelafana ouwa.” — 1 Tes. 5:15.
19 Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “ovanambili” muMateus 5:9, otashi ti lelalela “ovaningimbili.” Opo tu kale ovanambili, otu na okukala alushe hatu xumifa komesho ombili. Ovanambili ohava henuka okuninga keshe osho tashi dulu ‘okutukaula ookaume.’ (Omayel. 16:28) Tu li ovanambili, ohatu kendabala ‘okulalakanena ombili naaveshe.’ — Heb. 12:14.
20. Oolyelye ve li “ovana vaKalunga” paife, na oolyelye tava ka ninga ovana vaKalunga mafiku?
20 Ovanambili ovanelao molwaashi ‘otava ka ifanwa ovana vaKalunga.’ Ovakriste ovavaekwa ovadiinini ova ninga “ovana vaKalunga.” Ove na nale ekwatafano lopofingo naJehova ve li ovana vaye, molwaashi ove na eitavelo tali longo muKristus nohava longele “Kalunga kohole nokombili” nomutima aushe. (2 Kor. 13:11; Joh. 1:12) Ndele mbela ongahelipi shi na sha ‘needi dimwe’ daJesus dinambili? Jesus ota ka ninga ‘Xe yado yaalushe’ pefimbo lEpangelo laye lOmido Eyovi, ndele pexulilo lokupangela kwaye ote ke liyandja kuJehova needi daye otadi ka ninga ovana vaKalunga meityo lolela. — Joh. 10:16, OB-1986; Jes. 9:5; Rom. 8:21; 1 Kor. 15:27, 28.
21. Ohatu ke linyenga ngahelipi ngeenge ohatu ‘ende momhepo’?
21 Ngeenge ohatu ‘ende momhepo,’ vamwe otava ka didilika noupu kutya otu li ovanambili. Itatu ka kala hatu ‘shindafana’ ngeenge otu li ovanambili. (Gal. 5:22-26) Ponhele yaasho, ohatu ka kendabala tu kale tu “nombili novanhu aveshe.” — Rom. 12:18.
Ovanelao ovovo tava hepekwa
22-24. (a) Ovo tava hepekelwa ouyuki ove na omatomheno elipi okukala va hafa? (b) Oshike hatu ke lihonga moitukulwa ivali tai landula?
22 ‘Ovanelao ovovo, tava hepekelwa ouyuki, osheshi ouhamba weulu owavo.’ (Mat. 5:10) Jesus okwa yelifa oshitwa osho eshi a ti: ‘Ovanelao onye, ovanhu ngenge tave mu sheke ndee tave mu taata ndee tave mu popile mowii aushe nokufufya molwange. Hafeni nye mu nyakukwe pombada, osheshi ondjabi yeni oinene meulu; osho ngaha va li va taata ovaprofeti, ve mu tetekela.’ — Mat. 5:11, 12.
23 Ngaashi ovaprofeti vaKalunga vopefimbo lonale, Ovakriste navo ova teelela okushekwa, okulundilwa nokuhepekelwa “ouyuki.” Ngeenge otwe lididimikile noudiinini omayeleko a tya ngaho, ohatu ka kala twa hafa eshi hatu fimanekifa nokuhafifa Jehova. (1 Pet. 2:19-21) Okumona oixuna itaku dulu okunyona po ehafo letu eshi hatu longele Jehova paife nosho yo monakwiiwa. Itaku dulu yo okunyona po ehafo letu, kutya nee oloku ka pangela pamwe naKristus mOuhamba womeulu ile oloku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu tu li ovapangelwa vOuhamba waKalunga. Omanangeko noupuna a tya ngaho otaa ulike kutya Kalunga okwe tu hokwa, ohe tu ningile ouwa nohe tu pe nehalo liwa osho twa pumbwa.
24 Ope na shihapu osho hatu dulu okulihonga mEudifo laJesus lokOmhunda. Ope na oilihongomwa imwe vali oyo hatu ke lihonga moitukulwa ivali tai landula. Natu ka taleni kutya ongahelipi hatu dulu okutula moilonga eendjovo odo daJesus Kristus.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Omolwashike ovo “ve shii omhumbwe yavo yopamhepo” ve li ovanelao?
• Omolwashike ovo “ve na omwenyo muwa” ve li ovanelao?
• Omolwashike Ovakriste va hafa nonande otava hepekwa?
• Oshitwa shilipi shomoitwa omuwoi i na sha nokukala ovanelao oyo Jesus a popya she ku kuma neenghono?
[Efano pepandja 5]
Oitwa omuwoi i na sha nokukala ovanelao oyo Jesus a li a popya oi na natango ongushu ngaashi ashike ya li pefimbo olo ya yandjwa
[Efano pepandja 7]
Onghedi imwe ya denga mbada omo hatu dulu okufila vamwe onghenda omoku va lombwela eeshili dOmbibeli