Exunganeko laHosea otali tu kwafele tu ende pamwe naKalunga
“Otava shikula Omwene.” — HOSEA 11:10.
1. Oiningwanima i na eityo lopafaneko ilipi tai hangika membo laHosea?
MBELA oho hafele omahokololo a tunhula e na sha novanhu nosho yo oiningwanima ihokwifa? Embo lOmbibeli laHosea otali hokolola oiningwanima oyo i na osho tai faneke.a Ehokololo olo otali ungaunga noiningwanima yomoukwaneumbo womuprofeti waKalunga, Hosea, oyo tai faneke ohombo yopafaneko oyo Jehova a li a ninga naIsrael shonale okupitila mehangano lOmhango yaMoses.
2. Oshike shi shiivike kombinga yaHosea?
2 Oiningwanima yopehovelo yehokololo olo otai hangika muHosea etukulwa 1. Hosea okwa li ha kala moshitukulwa shouhamba waIsrael womapata omulongo (oo wa li yo hau ifanwa Efraim, molwaashi olo la li epata olo tali dana onghandangala inene mouhamba oo). Okwa li a xunganeka pefimbo lovapangeli vaxuuninwa vaheyali vomuIsrael nopefimbo leehamba daJuda Ussia, Jotam, Ahas nosho yo Hiskia. (Hosea 1:1) Osha yela kutya Hosea okwa li a xunganeka omido 59 lwaapo. Nonande embo olo la lukilwa edina laye ola li la pwa okushangwa okafimbo kanini konima yo 745 K.O.P., otali ti sha kufye kunena, eshi pe na omamiliyona taa lalakanene onghatu ngaashi oyo ya xunganekwa muHosea taku ti: “Otava shikula Omwene.” — Hosea 11:10.
Ekwatelokumwe li li pauxupi li na sha noiningwanima
3, 4. Hokolola pauxupi osho sha popiwa muHosea etukulwa lo-1 fiyo eti-5.
3 Ekwatelokumwe li li pauxupi laHosea etukulwa lo-1 fiyo eti-5 otali ka pameka etokolotoko letu lokweenda pamwe naKalunga mokukala neitavelo tali longo nosho yo mokulalakanena onghatu oyo i li metwokumwe nehalo laye. Nonande ovakalimo vomouhamba waIsrael ova li ve na ondjo omolwoluhaelo lopamhepo, Kalunga okwa li te ke va fila onghenda ngeenge ove livele ombedi. Osho osha li sha ulikwa monghedi omo Hosea a li a ungaunga nomukulukadi waye, Gomer. Konima eshi e mu dalela okaana kamwe, okwa ka dala ounona vavali kondje yohombo. Ndele nande ongaho, Hosea okwe mu tambula ko eshi a aluka, ngaashi ashike Jehova a li e na ehalo lokufila onghenda Ovaisrael ovo va li ve livela ombedi. — Hosea 1:1–3:5.
4 Jehova okwa li e na oihokolola naIsrael, molwaashi kasha li shidiinini nokasha li shi na ohole nosho yo eshiivo loku mu shiiva. Okwa li ta ka katukila onghatu Israel osho sha li hashi longele oikalunga nosho yo ouhamba waJuda utangalali. Ndelenee eshi oshiwana shaYe sha li shi li ‘moudjuu washo’ okwa li tashi ke mu konga. — Hosea 4:1–5:15.
Ehovelo loiningwanima
5, 6. (a) Okuhaela okwa li kwa hapupala shi fike peni mouhamba womapata omulongo aIsrael? (b) Omolwashike elondwelo olo la li la yandjwa kuIsrael shonale li na eityo kufye kunena?
5 Kalunga okwa li a lombwela Hosea a ti: “Inda u li kongele omwalikadi ombwada, ove u dale ounona vombwada, osheshi oshilongo osha teya nokuteyelela ohombo nokweefa Omwene.” (Hosea 1:2) Oluhaelo ola li la hapupala shi fike peni muIsrael? Ohatu lombwelwa taku ti: “Osheshi omhepo yoluhaelo tai pukifa [ovanhu vomouhamba womapata omulongo], nomokuhaela kwavo va efa okuuda Kalunga kavo. . . . Ovana veni oukadona otava ningi ovahaelwa noitenya yeni tai ningi ovateyi vohombo. . . . Osheshi ovalumenhu vovene ova kanduka mo mondjila pamwe neembwada, ndele hava yambe pamwe neembwada domeetembeli.” — Hosea 4:12-14.
6 Oluhaelo lopambelela nosho yo lopamhepo ola li apeshe muIsrael. Onghee Jehova okwa li te ke va ‘tokola.’ (Hosea 1:4; 4:9) Elondwelo olo otali ti sha kufye molwaashi Jehova ota ka tokola ovo tava haele notava kufa ombinga melongelokalunga inali koshoka kunena. Ndele ovo tava ende pamwe naKalunga otava wanifa po omifikamhango daye delongelokalunga la koshoka nove shi shii kutya “omuhaeli . . . ke noshitukulwa shefyuululo mouhamba waKristus nowaKalunga.” — Ovaefeso 5:5; Jakob 1:27.
7. Oshike sha li tashi fanekwa kohombo yaHosea naGomer?
7 Eshi Hosea a hombola Gomer, osha yela kutya okwa li okakadona elela nokwa li omukainhu omulineekelwa eshi e mu ‘dalela omumati.’ (Hosea 1:3) Ngaashi tashi fanekwa koiningwanima yomehokololo laHosea, konima ashike yokumangulula Ovaisrael moupika waEgipti mo 1513 K.O.P., Kalunga naye okwa li a ninga ehangano navo olo tali faafanifwa neudafanotwokumwe li na sha nekwatafano lipe lopahombo. Mokudimina ehangano olo, Israel okwa li a udaneka okukala omudiinini ‘komulumenhu waye,’ Jehova. (Jesaja 54:5) Doshili, ohombo yaIsrael naKalunga yopafaneko oya li tai fanekwa kohombo yaHosea naGomer ya koshoka . Ndele opa ka holoka omalunduluko.
8. Omapata omulongo ouhamba waIsrael okwa hovela ngahelipi, nokwa li e na elongelokalunga la tya ngahelipi?
8 Omukulukadi waHosea ‘okwa ninga vali oufimba, ndele ta dala okakadona.’ Okakadona oko nosho yo okaana oko ka ka landula ko otashi dulika a li e va dala moluhaelo. (Hosea 1:6, 8) Molwaashi Gomer okwa li ta faneke Israel, otashi dulika u lipule kutya, ‘Israel okwa li a ya ngahelipi moumbwada?’ Mo 997 K.O.P., omapata omulongo aIsrael okwa li a tukauka ko komapata okolukadi aJuda naBenjamin. Opwa li pwa totwa elongelokalunga lokwiilikana onhana mouhamba waIsrael wokolundume womapata omulongo opo oshiwana shao shiha ye kuJuda shi ka ilikane Jehova motembeli yaye muJerusalem. Elongelokalunga laBaal, pamwe noivilo yalo yomilele da nyata, ola li la mena omidi muIsrael.
9. Ngaashi sha xunganekwa muHosea 1:6, oshike sha li sha ningilwa Israel?
9 Pedalo lokaana kaGomer okativali oko tashi dulika ka dalwa kondje yohombo, Kalunga okwa li a lombwela Hosea a ti: “Ka luka Lo-Ruhama (tashi ti: ina filwa onghenda), osheshi [itandi] ka fila vali eumbo laIsrael onghenda, [molwaashi ohandi ke va kufa mo, NW].” (Hosea 1:6) Jehova okwa li a “kufa mo” Ovaisrael medu lavo eshi Ovaassiria va li ve va twala moukwatwa mo 740 K.O.P. Ndelenee Kalunga okwa li a fila onghenda omapata opavali ouhamba waJuda nokwe a xupifa, ndele ine shi ninga nouta, neongamukonda, noita, neenghambe ile novalondi veenghambe. (Hosea 1:7) Moufiku umwe mo 732 K.O.P., omweengeli umwe aeke okwa li a dipaa ovakwaita 185 000 Ovaassiria ovo va li tava shongo oshilandopangelo shaJuda, Jerusalem. — 2 Eehamba 19:35.
Oihokolola pokati kaJehova naIsrael
10. Oluhaelo laGomer ola li tali faneke shike?
10 Gomer okwa li a fiya po Hosea ndele ta ningi “omwalikadi ombwada,” a li ta haele nomulumenhu umwe e lili. Osho otashi faneke nghee ouhamba waIsrael wa li wa panga oukaume wopapolotika noiwana oyo ya li hai longele oikalunga nowa li we lineekela muyo. Ponhele yokupandula Jehova molwehepuluko lasho, Israel osha li hashi pandula oikalunga yoiwana ya tya ngaho nosha li sha nyona po ehangano lasho lopahombo naJehova mokuya melongelokalunga loipupulu. Onghee hano, itashi kumwifa eshi Jehova a li a ninga oihokolola noshiwana osho sha li tashi haele pamhepo. — Hosea 1:2; 2:2, 12, 13.
11. Oshike sha li sha ningilwa ehangano lOmhango eshi Jehova a li a efa Israel naJuda va ye moukwatwa?
11 Oilanduliko ilipi Israel a ka mona omolwokufiya po Omulumenhu waye? Kalunga okwe mu ‘twala mofuka’ yaBabilon, oshiwana osho sha li sha finda Assiria, oko Ovaisrael va li moukwatwa mo 740 K.O.P. (Hosea 2:14) Eshi Jehova a li a xulifa po ouhamba womapata 10, ka li a xulifa po ehangano lohombo olo a li a ninga noshiwana shaIsrael shomapata 12. Doshili, eshi Kalunga a li a efa Jerusalem shi hanaunwe po kOvababilon mo 607 K.O.P. nokwa efa oshiwana shaJuda shi ninge eenghwate, ka li a xulifa po ehangano lOmhango yaMoses olo omapata 12 aIsrael a li a ninga naye mohombo yopafaneko. Ekwatafano olo ola li ashike la xulifwa po eshi ovawiliki Ovajuda va li va ekelashi Jesus Kristus noku mu dipaifa mo 33 O.P. — Ovakolossi 2:14.
Jehova ta kumaida Israel
12, 13. Hosea 2:6-8 ota popi kombinga yashike, neendjovo odo oda li da wanifilwa ngahelipi Israel?
12 Kalunga okwa li a kumaida Israel a “fete koshipala shaye ohole yoipala,” ndele ye okwa li a hala okulambalala ovaholike vaye. (Hosea 2:2, 5) Kalunga okwa ti: “Onghee tala, ondjila yoye ohandi ke i fitikifa omano, ndele handi mu dingililifa ohotekuma opo ye a ha mone eendjila daye. Ndele ye ota ka lambalala ovaholike vaye, ndelenee ye ite va hange ko. Ndele ye ote va kongo, ndele ite va mono ko. Opo nee ye ota ka tya: Ame nda hala okwaalukila komulumenhu wange wonale, osheshi okukala kwange kwomafiku enya kwa li ku dule kwopaife. Heeno, oye ina shiiva nokutya, Ame tuu ou nde mu pele oilya nomaviinyu nomaadi, nosho yo Ame nde mu hapupalifila oisilveri noingoldo, ei ve i yambela Baal [ile, oyo “va ninga oshihongwafano shaBaal,” eshangelo lopedu mo-NW].” — Hosea 2:6-8.
13 Nonande Israel okwa li a konga ekwafo koiwana oyo ya li “ovaholike vaye,” kapa li imwe yomuyo ya li ya dula oku mu kwafa. Okwa li sha dingililwa sha fa shi li momufitu omo itamu dulu okwiiwa, nokwa li itai dulu oku mu kwafa. Konima yokukondekwa oule womido nhatu kOvaassiria, oshilandopangelo shaye, Samaria, osha li sha teka po mo 740 K.O.P., nouhamba womapata omulongo kawa li vali wa ka totololwa. Oohandimwe vamwe ashike mokati keenghwate va li va didilika kutya onghalo oya li iwa eshi ooxekulululwa va li hava longele Jehova. Oshixupe osho okwa li tashi ka ekelashi elongelokalunga laBaal nokupanga vali oukaume naJehova metwokumwe nehangano olo va li ve na naYe.
Oiningwanima imwe vali yomuHosea
14. Omolwashike Hosea a li a twikila vali okukala nekwatafano lopahombo naGomer?
14 Opo tu ude ko filufilu ekwatafano pokati konghalo yohombo yaHosea nekwatafano laIsrael naJehova, natu konakoneni eendjovo edi: “Omwene okwa lombwela nge ta ti: Inda vali u ka hole omwalikadi e holike komulumenhu waye, . . . ou ta teya ohombo.” (Hosea 3:1) Hosea okwa dulika kelombwelo olo moku ka kulila ko Gomer komulumenhu oo kwa li ha kala naye. Konima yaasho, Hosea okwa li a kumaida omukainhu waye a ti: “Oove u nokukalela nge efimbo lile. Ino kala ho nangalwa [kuvo], ndele ino ya kovalumenhu vamwe.” (Hosea 3:2, 3) Gomer okwa li a tambula ko outekuduliko, na Hosea okwa ka twikila vali okukala nekwatafano naye lopahombo. Osho osha li sha ulika ngahelipi kokuungaunga kwaKalunga noshiwana shaIsrael noshaJuda?
15, 16. (a) Oshiwana shaKalunga sha mona outekuduliko osha li tashi dulu okufilwa onghenda kuye ngeenge osha ningi shike? (b) Hosea 2:18 okwa wanifwa ngahelipi?
15 Ofimbo eenghwate daIsrael nodaJuda da li moukwatwa muBabilon, Kalunga okwa li a longifa ovaprofeti vaye ve di ‘hekeleke momitima’ davo. Opo shi filwe onghenda kuye, oshiwana shaye osha li shi na okuulika elivelombedi nokushuna kOmulumenhu washo, ngaashi Gomer a li a shuna komulumenhu waye. Opo nee Kalunga okwa li ta ka mangulula oshiwana shaye sha pewa outekuduliko nosha fa omukainhu “mofuka” yaBabilon noku shi shunifa kuJuda nokuJerusalem. (Hosea 2:14, 15) Okwa li a wanifa po eudaneko olo mo 537 K.O.P.
16 Kalunga okwa li yo a wanifa po eudaneko eli tali ti: “Mefiku olo ohandi ningi ehangano omolwavo noifitukuti yomofuka needila dokeulu noinamwenyo yopedu ei tai alangata; heeno, outa neongamukonda noita ohandi i kukifa moshilongo, ndele ame handi va tulumukifa va kale nombili.” (Hosea 2:18) Oshixupe shOvajuda osho sha li sha alukila koshilongo shavo osha li meameno, sha li shihe na oumbada wokutila oifitukuti. Exunganeko olo ola li yo la wanifwa mo 1919 O.P., eshi oshixupe shaIsrael shopamhepo sha li sha mangululwa ‘muBabilon Shinene,’ ouhamba wounyuni womalongelokalunga oipupulu. Ove li paife meameno notava hafele okukalamwenyo moparadisa yopamhepo pamwe noovakwao, ovo ve na eteelelo lokukala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu. Ovakriste ovo vashili kave na omaukwatya a fa oinamwenyo. — Ehololo 14:8; Jesaja 11:6-9; Ovagalati 6:16.
Oilihongomwa kufye
17-19. (a) Omaukwatya aKalunga elipi hatu ladipikwa tu hopaenene? (b)Onghenda nolukeno laJehova oi na oku tu nwefa mo ngahelipi?
17 Kalunga omunanghenda nomunalukeno, nafye osho tu na okukala ngaho. Osho oshilihongomwa shimwe osho tashi hongwa momatukulwa opehovelo aHosea. (Hosea 1:6, 7; 2:23) Okukala nehalo kwaKalunga okufila onghenda Ovaisrael ovo va li ve livela ombedi oku li metwokumwe neyeletumbulo eli la nwefwa mo, tali ti: ‘Ou ta holeke omatauluko aye, ita ka mona elao. Ndelenee ou te a hepaulula ndee te a efa, ota ka filwa onghenda.’ (Omayeletumbulo 28:13) Eendjovo domupsalme umwe otadi hekeleke yo ovanyoni ovo ve livela ombedi, tadi ti: “Omayambo aa a halika kuKalunga, oo omhepo ya teyauka. Omutima, ou wa teyauka nowa alamekwa, o nee, Kalunga ito u dini.” — Epsalme 51:19.
18 Exunganeko laHosea otali divilike olukeno nonghenda yaKalunga oo hatu longele. Nonande vamwe ova kanduke mo meendjila daye douyuki, otava dulu okulivela ombedi nokulialuluka. Ngeenge tave shi ningi, Jehova ohe va tambula ko. Okwa li a fila onghenda oilyo yoshiwana shaIsrael oyo ya li ye livela ombedi, oyo kwa li a hombola nayo pafaneko. Nonande ova li inava dulika kuYe ‘nova handukifa Omuyapuki waIsrael, okwa li omunalukeno nokwa kala nokudimbuluka kutya vo ombelela.’ (Epsalme 78:38-41) Efilonghenda la tya ngaho oli na oku tu linyengifa tu twikile okweenda pamwe naKalunga ketu Jehova, omunalukeno.
19 Nonande omanyono ngaashi okudipaa, okuvaka nokuteya ohombo okwa li apeshe muIsrael, Jehova okwa li e mu ‘hekeleka momutima.’ (Hosea 2:14; 4:2) Omitima detu otadi linyengifwa, nekwatafano letu naJehova otali pamekwa eshi hatu dilonga shi na sha nonghenda nolukeno laye. Onghee hano, natu lipule kutya: ‘Ongahelipi handi dulu okuhopaenena onghenda nolukeno laJehova mokuungaunga navamwe? Ngeenge Omukriste mukwetu oo a handukifa nge ta pula nge ndi mu dimine po, mbela ondi yadi ekufilo nda fa Kalunga?’ — Epsalme 86:5.
20. Yandja oshihopaenenwa u ulike kutya otu na okukala tu na elineekelo meteelelo olo twa pewa kuKalunga.
20 Kalunga oha yandje eteelelo lashili. Pashihopaenenwa, okwa udaneka a ti: “Ohandi ke mu pa [efilu] laAkor li ninge oshivelo sheteelelo.” (Hosea 2:15) Ehangano laJehova la fa omukainhu lonale ola li li na eteelelo la shilipalekwa lokwaalulilwa koshilongo shavo, oko kwa li ‘efilu laAkor.’ Ewanifo lexunganeko olo, olo la wanifwa mo 537 K.O.P., otali tu pe etomheno la kola lokuhafela eteelelo la shilipalekwa olo Jehova e tu tulila po.
21. Eshiivo otali dana onghandangala yashike mokweenda kwetu pamwe naKalunga?
21 Opo tu twikile okweenda pamwe naKalunga, otwa pumbwa okukala neshiivo loku mu shiiva noku li tula moilonga monghalamwenyo yetu. Eshiivo lokushiiva Jehova ola li la pumba neenghono muIsrael. (Hosea 4:1, 6) Ndele omwa li vamwe ovo va li va lenga neenghono ehongo lopakalunga nova li hava katuka metwokumwe nalo nova li va nangekwa noupuna neenghono. Hosea okwa li umwe womuvo. Opa li yo vamwe pefimbo laElia, 7 000, ovo va li inave linyongamena Baal. (1 Eehamba 19:18; Ovaroma 11:1-4) Olupandu letu lokupandula ehongo lopakalunga otali ke tu kwafela tu twikile okweenda pamwe naKalunga. — Epsalme 119:66; Jesaja 30:20, 21.
22. Otu na okutala ko ngahelipi oushunimonima?
22 Jehova ota pula ovalumenhu ovo tava kwatele komesho mokati koshiwana shaye va kondjife oushunimonima. Ndelenee Hosea 5:1 ota ti: “Woo, nye ovapristeri, pwilikineni! Woo, oove eumbo laIsrael, didilika! Woo, eumbo lohamba, pwilikina nomatwi! Osheshi etokolo tali mu hange, osheshi nye omwa ninga omwiyo kuMispa, neendjadja da tandavelifwa, da telwa kuTabor.” Ovawiliki ovashunimonima ova li omwiyo neendjadja kOvaisrael, va li tave va heke va longele oikalunga. Omhunda yaTabor nonhele oyo ya li hai ifanwa Mispa otashi dulika da li ondingandinga yelongelokalunga olo loipupulu.
23. Ouwa ulipi wa mona mokukonakona Hosea etukulwa lo-1 fiyo eti-5?
23 Fiyo opapa, exunganeko laHosea ole tu ulikila kutya Jehova oKalunga omunanghenda oo ha yandje eteelelo noha nangeke noupuna ovo tava tula moilonga omalombwelo aye notava ekeleshi oushunimonima. Ngaashi Ovaisrael vonale ovo va li ve livela ombedi, natu konge Jehova nokukendabala alushe oku mu hafifa. (Hosea 5:15) Mokuninga ngaho, ohatu ka teya osho shiwa nokukala tu na ehafo nombili oyo ihe fi okuyelekwa, oyo i niwe kwaaveshe ovo hava ende pamwe naKalunga noudiinini. — Epsalme 100:2; Ovafilippi 4:6, 7.
[Omashangelo opedu]
a Ope na oiningwanima i na eityo lopafaneko tai hokololwa mOvagalati 4:21-26. Shi na sha nayo, tala mo-Insight on the Scriptures, Embo 2, epandja 693-694, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Ohombo yaHosea naGomer oya li tai faneke shike?
• Omolwashike Jehova a li e na oihokolola naIsrael?
• Oshilihongomwa shilipi shometukulwa lo-1 fiyo eti-5 laHosea she ku kuma komutima?
[Efano pepandja 9]
Mbela ou shii kutya omukainhu waHosea ota faneke lyelye?