ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w06 12/1 ep. 8-12
  • Likaleka mohole yaKalunga!

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Likaleka mohole yaKalunga!
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2006
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Ulika ohole yoye yokuhola Kalunga
  • Ulika kutya ou hole Omona waKalunga
  • Efa omhepo yaJehova i ku wilike
  • Ulika kutya ou hole shili ovanhu vakweni
  • Kala u na eliudo la yela
  • Eenghedi dikwao odo tadi tu kwafele tuha nyone
  • Ou na okuninga po shike ngeenge owa nyona?
  • ‘Ikalekeni mohole yaKalunga’
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2009
  • Uuyuni Waa Na Uulunde—Ngiini?
    The Watchtower Announcing Jehovah’s Kingdom—1992
  • Owa nyona mbela komhepo iyapuki?
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2007
  • “Ohole yokuhola Kalunga oyo”
    ‘Ikalekeni mohole yaKalunga’
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2006
w06 12/1 ep. 8-12

Likaleka mohole yaKalunga!

‘Ovaholike nye, likalekeni mohole yaKalunga nokuteelela omwenyo waalushe.’ — JUDAS 20, 21.

1, 2. Ongahelipi to dulu okulikaleka mohole yaKalunga?

JEHOVA oku hole ovanhu aveshe neenghono, nomolwaasho a yandja Omona waye ewifa opo keshe oo e na eitavelo tali longo mOmona a ka mone omwenyo waalushe. (Johannes 3:16) Kashi hafifa tuu okukala tu holike kuKalunga! U li omupiya waJehova, osha yela kutya owa hala okukala u holike kuye fiyo alushe.

2 Omuhongwa Judas okwa popya shi na sha nanghee hatu dulu okulikaleka mohole yaKalunga, a ti: “Litungileni kekanghameno leitavelo leni liyapukiyapuki, nye mu ilikane mOmhepo Iyapuki, opo mu likaleke mohole yaKalunga nokuteelela onghenda yOmwene wetu Jesus Kristus komwenyo waalushe.” (Judas 20, 21) Otu na okukala hatu konakona Eendjovo daKalunga nokukala hatu udifa onghundana iwa opo shi tu kwafele tu litungile ‘keitavelo liyapukiyapuki,’ sha hala kutya, komahongo opaKriste. Opo u likaleke mohole yaKalunga, owa pumbwa oku mu ilikana mewiliko ‘lomhepo iyapuki.’ Natango, opo u ka mone omwenyo waalushe, ou na yo okukala u na eitavelo tali longo mekuliloyambo laJesus Kristus. — 1 Johannes 4:10.

3. Omolwashike vamwe vehe fi vali Eendombwedi daJehova?

3 Vamwe ovo va li nale ovaitaveli, kave mo vali mohole yaKalunga. Molwaashi ova hoolola okukala tava longo oulunde, kave fi vali Eendombwedi daJehova. Mbela oshike to dulu okuninga po opo uha ye monghalo ya tya ngaho? Dilonga koitwa tai landula oyo tai dulu oku ku kwafela u henuke okulonga oulunde nou likaleke mohole yaKalunga.

Ulika ohole yoye yokuhola Kalunga

4. Okudulika kuKalunga okwa fimana shi fike peni?

4 Ulika kutya ou hole Kalunga mokukala ho dulika kuye. (Mateus 22:37) Omuyapostoli Johannes okwa shanga a ti: “Ohole yokuhola Kalunga oyo tuu ei nokutya, tu diinine oipango yaye. Noipango yaye kai fi idjuu.” (1 Johannes 5:3) Okukala ho dulika alushe kuKalunga otashi ku kwafele u kondjife omayeleko notashi ke ku etela ehafo. Omupsalme umwe okwa ti: ‘Omulumenhu omunelao oyoo iha ende pamhangela yovahenakalunga, ndelenee oha hokwa omhango yOmwene.’ — Epsalme 1:1, 2.

5. Ohole yokuhola Jehova otai ke ku linyengifa u ninge shike?

5 Ohole yoye yokuhola Jehova otai ke ku linyengifa u henuke omanyono a kwata moiti oo taa dulu okushekifa edina laye. Agur okwa li a ilikana kuJehova a ti: “Ino pa nge oluhepo, ino pa nge oupuna. Pe nge omungome wa yeleka nge, opo ngenge nda kutilila, ndi he ku lidimbike nokutya: Omwene oye lyelye? [Nongeenge] nda fya oluhepo, ndi ha vake, nondi nyone kedina laKalunga kange.” (Omayeletumbulo 30:1, 8, 9) Kala wa tokola toko uha “nyone kedina laKalunga,” uha ninge sha osho tashi dulu oku li shekifa. Ponhele yaasho, kendabala alushe okulonga osho sha yuka opo u mu fimanekife. — Epsalme 86:12.

6. Oshike tashi dulu okuningwa po ngeenge owa nyonene owina?

6 Kala ho ilikana alushe kuXo yomeulu omunahole opo e ku kwafele u finde omayeleko oo tae ku yeleke u nyone. (Mateus 6:13; Ovaroma 12:12) Kala ho dulika kEendjovo daKalunga opo shiha imbe omailikano oye a udike. (1 Petrus 3:7) Ngeenge omunhu ota nyonene owina, otashi dulu okweeta oilanduliko ya nyika oshiponga, molwaashi Jehova ote ke lituvika noshilemo shopafaneko opo aha ude omailikano ovakolokoshi. (Omaimbilokemo 3:42-44) Onghee hano, kala omulininipiki, na kala ho ilikana kuJehova opo uha ninge sha nande osho tashi dulu okwiimba omailikano oye a udike. — 2 Ovakorinto 13:7.

Ulika kutya ou hole Omona waKalunga

7, 8. Ongahelipi okudulika komayele aJesus taku dulu okukwafela omunhu aha longe oulunde?

7 Ulika kutya ou hole Jesus Kristus mokukala ho dulika koipango yaye, naasho otashi ke ku kwafela uha longe oulunde. Jesus okwa ti: “Ngenge tamu diinine oipango yange, opo nee tamu kala mohole yange, ngaashi Ame nda diinina oipango yaTate ndele handi kala mohole yaye.” (Johannes 15:10) Ongahelipi okukala metwokumwe neendjovo daJesus odo taku dulu oku ku kwafela u likaleke mohole yaKalunga?

8 Okupwilikina komayele aJesus otaku dulu oku ku kwafela u diinine oukoshoki wopaenghedi. Pashihopaenenwa, Kalunga okwa li a pa Ovaisrael oshipango tashi ti: “Ino haela.” (Exodus 20:14, OB-1986) Ndele Jesus okwa yelifa nawa efinamhango oko kwe likolelela oshipango osho, eshi a ti: “Okeshe tuu ou ta tale omukainhu nokahalu, oye okwe mu haela momutima waye.” (Mateus 5:27, 28) Omuyapostoli Petrus okwa li a popya kombinga yavamwe meongalo lopaKriste lomefelemudo lotete ovo va li ve na ‘omesho e yadi ohole yoipala nova li hava hongaula eemwenyo dovatengauki.’ (2 Petrus 2:14) Ndele mepingafano naasho, ngeenge ou hole shili Kalunga naKristus noho dulika kuvo nowa tokola toko okukaleka po ekwatafano loye navo, oto dulu okuhenuka okuya moluhaelo.

Efa omhepo yaJehova i ku wilike

9. Oshike tashi ka ningwa po shi na sha nomhepo iyapuki ngeenge omunhu ota twikile okunyona?

9 Indila kuKalunga e ku pe omhepo iyapuki nokweefa i ku wilike. (Lukas 11:13; Ovagalati 5:19-25) Ndele ngeenge oto twikile okunyona, Kalunga otashi dulika a kufe po omhepo yaye pwoove. Konima eshi David a ya moluhaelo naBatseba, okwa li a indila kuKalunga a ti: “Ino ekela nge shi nande koshipala shoye, nOmhepo yoye Iyapuki ino i kufulula nge.” (Epsalme 51:13) Kalunga okwa li a kufa po omhepo yaye pohamba Saul molwaashi kaya li ye livela ombedi omolwokunyona kwayo. Okwa li ya nyona eshi ya li ya ninga exwikiloyambo nosho yo eshi ya li ya xupifa eedi, eengobe nohamba yOvaamalek. — 1 Samuel 13:1-14; 15:1-35; 16:14-23.

10. Omolwashike omunhu e na okukondjifa filufilu omadiladilo oo taa dulu oku mu twala mokunyona?

10 Kondjifa filufilu omadiladilo oo taa dulu okutwala mokunyona. Omuyapostoli Paulus okwa shanga a ti: “Ngenge hatu nyono owina nande twa shiiva oshili, itapa kala vali eyambo molwomatimba.” (Ovaheberi 10:26-31) Inashi nyika tuu oshiponga ngeenge omunhu okwa kala ta nyonene owina!

Ulika kutya ou hole shili ovanhu vakweni

11, 12. Ongahelipi ohole nosho yo efimaneko tai ke tu kwafela tuha ye moluhaelo?

11 Ohole yoye yokuhola ovanhu vakweni otai ke ku kwafela uha ye moluhaelo. (Mateus 22:39) Ohole ya tya ngaho otai ka amena omutima woye uhe ku hongaule uye moihole nomukulukadi waumwe ile nomushamane waumwe. Okukala noihole navamwe otaku dulu okutwala moluhaelo. (Omayeletumbulo 4:23; Jeremia 4:14; 17:9, 10) Onghee hano, hopaenena omuyuki Job oo a li a tokola aha tale ovakainhu nokahalu, ndele okukale omudiinini komukulukadi waye. — Job 31:1.

12 Ngeenge owa fimaneka ouyapuki wohombo, otashi ke ku kwafela uha ye menyono la kwata moiti. Kalunga okwa dika po ohombo oyo i li iyapuki nelalakano opo ovalihomboli va dule okudala ounona, naasho otava dulu oku shi ninga omolwokudula okuya momilele. (Genesis 1:26-28) Didilika kutya oilyo yoludalo ohai etifa po omwenyo, oo u li oshinima shiyapuki. Ovahaeli novanyoni vohombo otava nyono kuKalunga molwaashi ova dina elongekido laye li na sha nomilele nosho yo ouyapuki wohombo notava nyono yo komalutu avo vene. (1 Ovakorinto 6:18) Ndele ngeenge otu hole shili Kalunga nosho yo ovanhu vakwetu nohatu dulika kuye, otashi ke tu kwafela tuha ye momanyono oo taa dulu oku tu kondifa mo meongalo lopaKriste.

13. Omeityo lilipi omuhaeli ha “nyono po emona laye”?

13 Otwa pumbwa okukondjifa filufilu omadiladilo oo taa dulu oku tu twala momanyono, opo tuha yahameke ovaholike vetu. Omayeletumbulo 29:3 otaa ti: “Ou ta endafana neembwada ota nyono po emona laye.” Omunyoni wohombo oo ine livela ombedi ota nyono po ekwatafano laye naKalunga nosho yo noukwaneumbo waye. Omukainhu womulumenhu oo a nyona ohombo ota dulu okuteya ohombo molwaashi ope na etomheno la yuka loku shi ninga. (Mateus 19:9) Kashi na nee mbudi kutya omushamane oye a nyona ile omukulukadi, eteyohombo ohali yahameke neenghono kaume kopahombo oo ehe na ondjo, ounona nosho yo ovanhu vamwe ve lili. Mbela ito dimine kutya okukala tu shii oilanduliko inyikifa oluhodi oyo hai etifwa koluhaelo oku na oku tu linyengifa tu henuke omwiyo wa tya ngaho?

14. Oshike hatu lihongo momayeletumbulo 6:30-35 shi na sha nokunyona?

14 Oushili oo kutya itatu dulu okukufa po oilanduliko oyo hai etifwa kokuya moluhaelo, ou na oku tu linyengifa tu henuke okuya menyono la tya ngaho omolwokulihola mwene. Omayeletumbulo 6:30-35 otaa ulike kutya oshi na oupu ovanhu va file onghenda omulunga oo a vaka omolwondjala, ndele otava ka kala va dina omuhaeli molwaashi oku na omalinyengotomheno mai. Omayeletumbulo oo okwa popya shi na sha nomunhu a tya ngaho, taa ti kutya ‘ota nyono po okukalamwenyo kwaye mwene.’ Ngeno osha li opefimbo lOmhango yaMoses, omunhu a tya ngaho ngeno ota dipawa. (Leviticus 20:10) Omuhaeli oha yahameke vamwe omolwokuwanifa po ashike ouhalu waye, nongeenge ine livela ombedi ita ka kala vali mohole yaKalunga nota ka kondwa mo meongalo lopaKriste la koshoka.

Kala u na eliudo la yela

15. Eliudo olo la ‘xwikwa noshixwikifo’ ohali kala monghalo ya tya ngahelipi?

15 Opo tu kale mohole yaKalunga, katu na okweefa eliudo letu li fye ndele hatu lipwililikile omanyono. Katu na nande okutambula ko omifikamhango dounyuni ou da xutuka, notu na okukala twa lungama ngeenge tashi uya pokuhoolola ookaume ovo hatu endafana navo, oishangomwa oyo hatu lesha nosho yo omalihafifo. Paulus okwa londwela a ti: “Momafiku axuuninwa vamwe otave liteeka po eitavelo, ndee tava ka shikula eemhepo dipukifi nomalongo eendemoni, otava pukifwa koihelele yovanaipupulu, ovo va [xwika] eliudo lavo noshixwikifo.” (1 Timoteus 4:1, 2) Eliudo olo la ‘xwikwa noshixwikifo’ ola fa oshinhimbu sholutu sha yahamekwa ndele tashi kala shihe na omaliudo. Eliudo la tya ngaho itali ke tu londwela vali tu kale kokule noushunimonima notu henuke eenghalo odo tadi dulu oku tu efifa po eitavelo letu.

16. Omolwashike sha fimanenena okukala tu na eliudo la yela?

16 Ohatu dulu ashike oku ka xupifwa ngeenge otu na eliudo la yela. (1 Petrus 3:21) Eliudo letu ola koshwa koilonga ya fya pakanghameno leitavelo letu mohonde yaJesus ya tika, opo tu dule “okulongela Kalunga omunamwenyo.” (Ovaheberi 9:13, 14) Ngeenge ohatu nyonene owina, ohatu ka nyateka eliudo letu noitatu ka kala vali twa koshoka notwa wana okulongela Kalunga. (Titus 1:15) Ndelenee Kalunga ota dulu oku tu kwafela tu kale neliudo la yela.

Eenghedi dikwao odo tadi tu kwafele tuha nyone

17. Ouwa ulipi hatu ka mona ngeenge ohatu ‘shikula Kalunga nomutima aushe’?

17 Otwa pumbwa ‘okushikula Kalunga nomutima aushe,’ ngaashi Kaleb womuIsrael shonale a li a ninga. (Deuteronomion 1:34-36) Dulika koiteelelwa yaKalunga, na ino hetekela nande oku ka lya ‘koshililo sheendemoni.’ (1 Ovakorinto 10:21) Kala wa angala oushunimonima. Lya nehafo eendja dopamhepo odo tadi hangika ashike poshililo shaJehova, nokungaha, otashi ke ku kwafela uha pukifwe kovahongi ovanaipupulu ile keemhepo dowii. (Ovaefeso 6:12; Judas 3, 4) Kala wa lenga oinima yopamhepo, ngaashi ekonakonombibeli, okukala ho i kokwoongala nosho yo moukalele. Ngeenge oto shikula Jehova nomutima aushe nokukala we lipyakidila moilonga yaye, oto ka kala omunelao. — 1 Ovakorinto 15:58.

18. Etilo lokutila Jehova otali ke ku linyengifa u lihumbate ngahelipi?

18 Kala wa tokola toko ‘okulongela Kalunga noutile uyapuki.’ (Ovaheberi 12:28) Etilofimaneko lokutila Jehova otali ke ku linyengifa u henuke oikala keshe youtangalali. Otali ke ku kwafela u lihumbate metwokumwe nomayele aPetrus oo a li a pa ovavaekwa vakwao, taa ti: “Ngenge hamu indile noku . . . ifana Xo, ou ta tokola omunhu keshe opailonga, hapalupe, kaleni hano hamu ende nokutila mefimbo eli loweenda weni.” — 1 Petrus 1:17.

19. Omolwashike u na okutula moilonga alushe oinima oyo to lihongo mEendjovo daKalunga?

19 Tula alushe moilonga osho to lihongo mEendjovo daKalunga. Osho otashi ke ku kwafela u henuke okunyona sha kwata moiti, molwaashi oto ka dula “okutongola ouwa nowii.” (Ovaheberi 5:14) Ponhele yokukala ho popi nokulihumbata monghedi yokuhenakonasha, kala wa tokola toko okweenda ngaashi omunaendunge, to ‘longifa nawa efimbo,’ osheshi omafiku oo tu li muo omai. ‘Shiiva kutya ehalo lOmwene olilipi,’ nokukala ho li wanifa. — Ovaefeso 5:15-17; 2 Petrus 3:17.

20. Omolwashike tu na okuhenuka okahalu nosho yo efupa?

20 Ino kala u na efupandubo ile okahalu, sha hala okutya okukala wa hala oinima yavamwe. Shimwe shOmoipango Omulongo otashi ti: “Ino haluka eumbo lamukweni. Ino haluka omwalikadi [wamukweni], ile omupiya waye omulumenhu ile omukainhu ile ongobe yaye ile ondongi yaye ile keshe eshi shamukweni.” (Exodus 20:17) Omhango oyo oya li ya amena oinima yomunhu pauhandimwe, ngaashi eumbo laye, omwalikadi waye, ovapiya vaye, oimuna yaye nosho tuu. Ndele Jesus okwa ulika kutya etomheno la fimanenena molwaashi tu na okuhenuka okahalu nefupa ololo kutya ohai nyateke omunhu. — Markus 7:20-23.

21, 22. Omukriste oku na okuninga eenghendabala dilipi opo a henuke okunyona?

21 Ou na okukondja neenghono opo okahalu kehe ku twale menyono. Omuhongwa Jakob okwa shanga a ti: “Keshe umwe ota hongaulwa kokahalu kaye mwene, oko hake mu shili notake mu heke; nokahalu ngenge ka fimbapala, otaka dala oulunde, noulunde eshi [wa] wanifwa, otau dala efyo.” (Jakob 1:14, 15) Pashihopaenenwa, ngeenge omunhu okwa li e na oupyakadi wokunwa sha pitilila ofimbo ina ninga Omukriste, otashi dulika a tokole kutya ita ka kala nande e na oikunwa yoalkoholi meumbo laye. Ngeenge Omukriste wonhumba oku wete kutya ope na eyeleko koilonga omolwomunhu woukashike kookanhu wa yooloka ko kuwaye, otashi dulika a lundulukile konhele imwe yoilonga oyo tuu oyo ile a ka konge oilonga imwe i lili. — Omayeletumbulo 6:23-28.

22 Henuka filufilu oinima oyo tai dulu oku ku ningifa u nyone. Okukala ho lihumbata monghedi tai kokele vamwe momilele nosho yo okukala ho diladila oinima oyo ya nyika oluhaelo otaku dulu oku ku twala moluhaelo ile menyonohombo. Ngeenge omunhu okwa kala ha popi oipupulu omalufe, otashi dulika mokweendela ko kwefimbo a ka ninge omunaipupulu ye mwenemwene. Ngeenge omunhu okwa kala ha vake oinima yanafangwa, otashi dulu okunyona po eliudo laye ndele ta ningi ombudi yo venevene. Ile ngeenge omunhu okwa kala ha diladila kanini komadiladilo oushunimonima, oshi na oupu a ninge omushunimonima ye mwene. — Omayeletumbulo 11:9; Ehololo 21:8.

Ou na okuninga po shike ngeenge owa nyona?

23, 24. Ehekeleko lilipi hatu dulu okumona mo 2 Omafimbo 6:29, 30 nosho yo mOmayeletumbulo 28:13?

23 Ovanhu aveshe inava wanenena. (Omuudifi 7:20) Ndele ngeenge omunhu okwa nyona sha kwata moiti, ota dulu okuhekelekwa keilikano lohamba Salomo eshi ya li ya ilikana peyapulo lotembeli yaJehova, ya ti: “Ndele pe nomunhu, keshe umwe, ile oshiwana shoye ashishe shOvaisrael, tashi ilikana ndee tashi indile onghenda, keshe umwe [womuvo], eshi e udite omupya noudjuu we va hanga, ndele tava yelulile ongulu ei omake avo — uda hano meulu, monhele yokukala [kwoye], u dime po ndele pa keshe umwe paendjila daye adishe, Ove ou wa shiiva omutima waye, osheshi Ove auke wa shiiva omitima dovana vovanhu.” — 2 Omafimbo 6:29, 30.

24 Heeno, Kalunga oku shii omitima dovanhu noha dimi po omatimba. Omayeletumbulo 28:13 otaa ti: “Ou [ta] holeke omatauluko aye, ita ka mona elao. Ndelenee ou te a hepaulula ndee te a efa, ota ka filwa onghenda.” Ngeenge owe livele ombedi nokuhepaulula omanyono oye noku a efa po, Kalunga ota dulu oku ku fila onghenda. Kakele kaasho, mbela oshike vali tashi dulu oku ku kwafela u kale mohole yaKalunga ngeenge owa nghundipala pamhepo? Osho otashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula.

[Efano pepandja 8]

Judas okwa yelifa shi na sha nanghee hatu dulu okulikaleka mohole yaKalunga

[Efano pepandja 9]

Eteyohombo ohali yahameke neenghono kaume kopahombo oo ehe na ondjo nosho yo ounona

[Efano pepandja 10]

Ngaashi Kaleb, mbela naave owa tokola toko ‘okushikula Kalunga nomutima aushe’?

[Efano pepandja 11]

Kala ho ilikana alushe kuKalunga e ku kwafele opo u finde omayeleko

[Efano pepandja 12]

Oto nyamukula ngahelipi?

• Ongahelipi hatu dulu okulikaleka mohole yaKalunga?

• Ongahelipi ohole yokuhola Kalunga nosho yo Kristus hai tu kwafele tu henuke okunyona?

• Omolwashike ohole yashili yokuhola ovanhu vakwetu hai tu kwafele tuha ye moluhaelo?

• Eenghedi dimwe vali dilipi tadi tu kwafele tuha nyone?

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe