ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w07 3/1 ep. 23-27
  • Natu tumbalekifeni edina laJehova

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Natu tumbalekifeni edina laJehova
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2007
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • David okwa li a ya Saul onhapo
  • David okwa li natango a xupa mefyo
  • Mbela oho tumbalekifa edina laJehova ngaashi David a li ha ningi?
  • Okwoongala kwopaKriste ohaku pameke eitavelo letu
  • Pandula ekwafo lovaengeli
  • “Longa ndje okugwanitha ehalo lyoye”
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2012
  • Jehova okwa li a ‘xupifa’ ovapiya vaye vopefimbo lOmbibeli
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2008
  • Aaisraeli oya li ya pula ya pewe omukwaniilwa
    Ombiimbeli oyi na etumwalaka lini?
  • Jehova “oye esindano molugodhi”
    Oshungolangelo tayi tseyitha Uukwaniilwa waJehova — 2016
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2007
w07 3/1 ep. 23-27

Natu tumbalekifeni edina laJehova

“Hambeleleni Omwene pamwe naame; fye atusheni tu panduleni edina laye.” — EPSALME 34:4.

1. Oshihopaenenwa shiwa shilipi Jesus e tu tulila po pefimbo loukalele waye kombada yedu?

KONGULOSHI, mo 14 aNisan 33 O.P., Jesus novayapostoli vaye ova li va imbila Jehova eimbilohambelelo fimbo va li mondjuwo yopombada meumbo lonhumba muJerusalem. (Mateus 26:30) Osho osho sha li oshikando shaxuuninwa Jesus a imba pamwe novayapostoli vaye. Osha li sha yeleka okuxulifa okwoongala oko neimbilohambelelo okupandula Jehova. Okudja ngoo eshi Jesus a hovela oukalele waye kombada yedu fiyo opexulilo lao, okwa kala ha hambelele Xe moipafi nokushiivifa edina laYe nouladi. (Mateus 4:10; 6:9; 22:37, 38; Johannes 12:28; 17:6) Jesus okwa kala ta shivi ovanhu va tumbalekife edina laJehova metwokumwe neshivo lopahole olo li li mEpsalme 34:4, tali ti: “Hambeleleni Omwene pamwe naame; fye atusheni tu panduleni edina laye.” Kashi fi tuu oshihopaenenwa shiwa kufye!

2, 3. (a) Otu shi shii ngahelipi kutya Epsalme 34 ola li tali xunganeke sha? (b) Oshike hatu ka kundafaneni moshitukulwa eshi nosho yo mwaasho tashi landula?

2 Okafimbo kanini konima eshi Jesus a imba pamwe novahongwa vaye, omuyapostoli Johannes okwa ka mona eshi Jesus ta valelwa komuti womahepeko pamwe novakolokoshi vavali. Okwa li a mona eshi ovakwaita Ovaroma va li tava teyaula omaulu ovakolokoshi ovo vavali, opo va fye diva. Ndele okwa hokolola mEvangeli laye kutya inava teyaula omaulu aJesus. Eshi ovakwaita va li ve uya ngeno okuteyaula omaulu aJesus, ova hanga a fya nale. Johannes okwa popya kutya oshiningwanima osho osha li sha wanifa exunganeko olo li li mEpsalme 34. Nomolwaasho okwa shanga shi na sha newanifo lalo a ti: “Ina nyanyaulwa nande ekipa laye limwe.” — Johannes 19:32-36; Epsalme 34:21.

3 Epsalme 34 oli na oitwa ikwao ihapu ihokwifa kOvakriste. Onghee hano, moshitukulwa eshi nosho yo osho tashi landula ko, ohatu ka kundafaneni eenghalo omo David a li a pita opo a shange epsalme olo nokutala nghee tali dulu oku tu twa omukumo.

David okwa li a ya Saul onhapo

4. (a) Omolwashike David a li a vaekwa a ninge ohamba yaIsrael yokonahiya? (b) Omolwashike Saul a li a “hokwa unene” David?

4 Eshi Saul a li ohamba muIsrael, David okwa li omunyasha natango. Ndele lwopokati opo, Jehova ka li vali a hokwa Saul, molwaashi ka li vali ha dulika kuye. Omolwokuhadulika kwaye, omuprofeti Samuel okwa li e mu lombwela a ti: “Onena eli Omwene okwe ku pombola mo mouhamba woye wOvaisrael nokwe u pa omukweni ou e ku dule ouwa.” (1 Samuel 15:28) Konima yefimbo, Jehova okwa li a wilika Samuel a ka vaeke David, oo a li munini movanamati vaIsai, opo a pingene po Saul, e li ohamba yaIsrael. Jehova okwa ka kufa po omhepo yaye puSaul, opo nee Saul okwa kala ha pwiduka po. Molwaashi David okwa li enyakwa mokushika okahumbafeta, okwa li a etwa muGibea a kale ta shikile ohamba Saul okahumbafeta. Okushika kwaye okwa li haku ngungumaneke omadiladilo aSaul, nomolwaasho Saul okwa li e “mu hokwa unene.” — 1 Samuel 16:11, 13, 21, 23.

5. Omolwashike oikala yaSaul i na sha naDavid ya li ya lunduluka, naasho osha li sha fininika David a ninge shike?

5 Jehova okwa kala alushe ta yambidida David. Okwa li e mu kwafela opo a finde omutongolume Omufilisti wedina Goljat, nokwa li pamwe naye eshi a li a tumbalekwa muIsrael omolwounghulungu waye molwoodi. Ndele eshi Saul a mona kutya Jehova okwa li ta nangeke noupuna David, okwa li e mu twila ondubo nokwa li a hovela oku mu tonda neenghono. Lwoikando ivali, Saul okwa li a kendabala okutwila David kekuma neongamukonda, fimbo a li ta shiki okahumbafeta. Oikando aishe oyo, David okwa li a yepa eongamukonda laSaul. Eshi Saul a hetekela oshikando oshititatu e mu dipae, David okwa li a tokola okuya Saul onhapo filufilu, opo a xupife omwenyo waye. Ndele molwaashi Saul okwa li a twikila okuninga eenghendabala a kwate ngeno David noku mu dipaa, David okwa fiya po Israel, a ka konge ouhondameno pamwe pelili. — 1 Samuel 18:11; 19:9, 10.

6. Omolwashike Saul a li a dipaifa ovakalimo vomuNob?

6 Eshi David a li pokutauluka eengaba daIsrael, okwa li a tula okafimbo moshilando shedina Nob, omo mwa li etwali laJehova. Nopehe na omalimbililo, David okwa li a ya onhapo pamwe nongudu yovalumenhu ovanyasha, nokwa li a ka konga oikulya ketwali. Eshi Saul a uda kutya omupristeri omukulunhu okwa pa David novalumenhu vaye oikulya nosho yo eongamukonda olo David a li a kufa kuGoljat eshi a fya, Saul okwa li a handuka neenghono ndele ta dipaifa ovakalimo aveshe vomoshilando osho, mwa kwatelwa ovapristeri 85. — 1 Samuel 21:1, 2; 22:12, 13, 18, 19; Mateus 12:3, 4.

David okwa li natango a xupa mefyo

7. Omolwashike Gat sha li onhele ya nyika oshiponga kuDavid nokuhondama?

7 Eshi David a dja muNob, okwa li a ya onhapo kuGat shomuFilistia, oko kwa li haku kala nale Goljat. Oshilando osho osha li eekilometa 40 lwaapo kouninginino waNob. David okwa li a ka konga ouhondameno kuAkis, ohamba yaGat, molwaashi otashi dulika a li ta diladila kutya Saul ke na oupu okuya ko e mu konge. Ndele noinapa kalwa, ovapiya vohamba yaGat ova li va dimbuluka mo David. Eshi David e shi mona mo kutya ove mu dimbuluka, okwa li a “tila unene Akis, ohamba yaGat.” — 1 Samuel 21:10-12.

8. (a) Epsalme 56 otali tu lombwele shike shi na sha naDavid eshi a li muGat? (b) David okwa li a xupa ngahelipi mefyo?

8 Eshi Ovafilisti va dimbuluka mo David, ova li ve mu kwata po noku mu twala kohamba Akis. Otashi dulika pefimbo olo opo David a li a tota epsalme omo a li a indila Jehova tashi di komutima, a ti: “Omahodi ange . . . a pimhila moshimbudju shoye.” (Epsalme 56:1, 9) Kungaho, okwa li a holola elineekelo laye kutya Jehova ite ke mu dimbwa nande moluhodi laye, ndele ote ke mu amena noku mu fila oshisho pahole. David okwa li yo a kotokela ohamba yaFilistia mokuliningifa a fa omupwidi. Eshi David a etwa pohamba Akis, oya li ya hanyena ovapiya vayo, molwaashi oya li tai diladila kutya ove mu etela ‘omuyananghwengu.’ David okwa li a tewa mo muGat, nokungaho okwa li a xupa mefyo. Nopehe na omalimbililo, Jehova okwa li a nangeka noupuna ondungediladilo yaDavid. — 1 Samuel 21:13-15.

9, 10. David okwa li a shanga Epsalme 34 omolwetomheno lilipi, noolyelye David a li e na momadiladilo eshi a li ta shange epsalme olo?

9 Ombibeli inai popya kutya ovayambididi vaDavid ova li va ya pamwe naye muGat ile kutya pamwe ova li va nangela pomikunda dopopepi muIsrael opo ve mu amene. Kashi na nee mbudi kutya oshike sha li sha ningwa po, nopehe na omalimbililo, ova li va hafa eshi va li va monafana vali naDavid, nosho yo eshi a li e va lombwela shi na sha nanghee Jehova a li e mu xupifa natango mefyo. Oshiningwanima osho osho sha li sha ningifa David a shange Epsalme 34, ngaashi sha ulikwa movelishe yotete. Movelishe onhi-2 fiyo onhi-8 yepsalme olo, David okwa tanga Kalunga molwaashi e mu xupifa, nokwa li a shiva ovayambididi vaye ve limbwange mumwe naye mokutanga Kalunga e li Omuxupi Munene woshiwana shaYe. — Epsalme 34:4, 5, 8.

10 David novakwaita vaye ova li va hondama mekololo laAdullam moshitukulwa shokeemhunda shaIsrael, osho shi li eekilometa 15 lwaapo koushilo waGat. Ovaisrael ovo va li koshitukulwa osho, kava li va panda epangelo lohamba Saul, onghee hano, ova li ve liameka kuDavid. (1 Samuel 22:1, 2) Eshi David a li a shanga Epsalme 34:9-23, otashi dulika a li ta diladila shi na sha nOvaisrael ovo. Omadimbulukifo oo e li meevelishe odo okwa fimana yo nokufye kunena, nohatu ka mona ouwa mokukonakona epsalme olo lihokwifa.

Mbela oho tumbalekifa edina laJehova ngaashi David a li ha ningi?

11, 12. Omatomheno elipi tu na okutumbalekifa alushe Jehova?

11 “Onda hala okufimaneka Omwene alushe, ehambelelo laye inali pwa mo mokanya kange nande.” (Epsalme 34:2) Osha yela kutya eshi David a li onhauki, okwa li he lipula luhapu shi na sha nouxupilo, ndele ngaashi sha ulikwa movelishe oyo, ka li a efa omalipulo a tya ngaho a nghundipaleke etokolotoko laye okutumbaleka Jehova. Ke fi tuu oshihopaenenwa shiwa kufye ngeenge hatu shakeneke omashongo! Kashi na nee mbudi kutya otu li keefikola, koilonga, moukalele wetu womoipafi ile otu li nOvakriste vakwetu, oshilipulwa shetu sha fimanenena osho okutumbalekifa Jehova. Otu na omatomheno mahapu okutumbalekifa Jehova. Pashihopaenenwa, oilonga yaJehova yeshito likumwifi ohai tu hafifa neenghono. Natu diladile yo kwaasho Jehova ta pondola okupitila moshitukulwa shehangano laye shokombada yedu. Nonande ovapiya vaye ovadiinini inava wanenena, ohe va longifa meenghedi dikumwifi. Mbela oilonga yaJehova yomeshito nosho yo oyo tai longwa mehangano laye otai dulu ngoo okuyelekanifwa naayo yovanhu ovo hava tumbalekwa mounyuni? Mbela ito tu kumwe neendjovo daDavid odo tadi ti: “Omwene, mookalunga kamu na umwe e ku fa, nope he na eshi sha fa oilonga yoye”? — Epsalme 86:8.

12 Ngaashi David, nafye otwe linyengifwa tu kale hatu tumbalekifa alushe Jehova omolwoilonga yaye oyo itai dulu okuyelekwa nasha. Kakele kaasho, otwa hafa yo okushiiva kutya Ouhamba waKalunga ou li paife meke lOmufyuululi waalushe waDavid, Jesus Kristus. (Ehololo 11:15) Osho osha hala okutya mafiku onghalelo ei yoinima otai ka xulifwa po, nonokutya eemwenyo dovanhu ve dule pomamiliyona omayovi ahamano odi li monghuwo i nonghambe. Paife osha endelela shi dulife nale okulombwela ovanhu kutya Ouhamba waKalunga oshike nonokutya mafiku otau ka ningila shike ounhu noku va kwafela ve limbwange mumwe nafye mokutumbalekifa Jehova. Onghee hano, oshilonga shetu sha fimanenena kunena osho okulongifa omhito keshe opo tu ladipike ovanhu va tambule ko ‘evangeli louhamba’ fimbo efimbo inali pwa po. — Mateus 24:14.

13. (a) David okwa li he litangele lyelye, novanhu voludi lilipi va li ve linyengifwa kwaasho? (b) Ovalininipiki ohava nanenwa ngahelipi keongalo lashili lopaKriste kunena?

13 “Omwene Oye elitango lomwenyo wange; Ovalininipiki nave shi ude nokunyakukwa.” (Epsalme 34:3) David ka li e litadela osho a pondola paumwene. Pashihopaenenwa, ka li e litada shi na sha nokukotokela kwaye ohamba yaGat. Okwa li e shii kutya Jehova oye a li e mu amena noku mu xupifa eshi a li muGat. (Omayeletumbulo 21:1) Onghee hano, ponhele yokulitada, David okwa li e litangela Jehova, naasho osha li sha ningifa ovalininipiki va nanenwe kuJehova. Jesus naye okwa li ha tumbalekifa edina laJehova, naasho osha li yo sha ningifa ovalininipiki vopefimbo laye, ovanhu ovo ve na ehalo okulihonga, va nanenwe kuJehova. Kunena, ovalininipiki vomoiwana aishe otava mbobolokele keongalo lopaiwana lOvakriste ovavaekwa, olo tali wilikwa kuJesus e li Omutwe walo. (Ovakolossi 1:18) Omitima dovalininipiki va tya ngaho ohadi tunhukwa ngeenge tava udu eshi ovapiya vaJehova ovalininipiki tava tumbalekifa edina laye nosho yo ngeenge tava kwafelwa komhepo iyapuki yaJehova va ude ko etumwalaka lOmbibeli. — Johannes 6:44; Oilonga 16:14.

Okwoongala kwopaKriste ohaku pameke eitavelo letu

14. (a) Mbela David okwa li ashike a wanenwa kokukala ta tange Jehova paumwene? (b) Oshihopaenenwa shilipi Jesus e tu tulila po ngeenge tashi uya pokwoongala omolwelongelokalunga?

14 “Hambeleleni Omwene pamwe naame; fye atusheni tu panduleni edina laye.” (Epsalme 34:4) David ka li ashike a wanenwa okukala ta tange Jehova paumwene, onghee hano, okwa li a ladipika pahole ookaume kaye ve limbwange mumwe naye mokutumbalekifa edina laJehova. Sha faafana, David Munene, Jesus Kristus, okwa li ha hambelele nehafo Jehova moipafi — moshinagoga, poivilo oyo ya li hai ningilwa motembeli muJerusalem nosho yo peemhito odo a li novashikuli vaye. (Lukas 2:49; 4:16-19; 10:21; Johannes 18:20) Kau fi tuu oufembanghenda muhafifa okuhopaenena oshihopaenenwa shaJesus mokuhambelela Jehova peemhito odo hatu kala twa ongala novaitaveli vakwetu, unene tuu ‘eshi tu wete efiku laYe tali ehene popepi’! — Ovaheberi 10:24, 25.

15. (a) Oimoniwa yaDavid oya li ya kuma ngahelipi ovayambididi vaye? (b) Ouwa ulipi hatu mono pokwoongala kwopaKriste?

15 “Ame nda konga Omwene, ndele Ye okwa nyamukula nge nokwa xupifa nge metilo alishe.” (Epsalme 34:5) Eshi David a li a kwafelwa kuJehova momaudjuu aye, osha li she mu pameka. Nomolwaasho okwa popya a ti: “Apa pe na omukwanaluhepo a kwena, Omwene [okwe] mu uda, nokwe mu xupifa momaluhepo aye aeshe.” (Epsalme 34:7) Ngeenge hatu endafana novaitaveli vakwetu ohashi tu pe omhito yokuhepaululilafana oimoniwa tai tungu i na sha nanghee Jehova he tu kwafele tu lididimikile eenghalo didjuu. Kungaho, ohatu pamekafana meitavelo, ngaashi ashike David a li a pameka eitavelo lovayambididi vaye eshi e va hepaululila oimoniwa yaye. Ovayambididi vaye ova li “hava tale [kuJehova], tava eta eenhe dehafo, noipala yavo itai pembifwa kohoni.” (Epsalme 34:6) Nonande ova li va ya ohamba Saul onhapo, kava li va fya ohoni, ndele ova li ve na elineekelo kutya Kalunga ota yambidida David, nomolwaasho oipala yavo ya li tai vilima kehafo. Sha faafana, ovakonakonimbibeli vape nosho yo ovo va kala Ovakriste vashili efimbo lile ohava kongo ekwafo kuJehova. Molwaashi Jehova ohe va kwafele pauhandimwe, ohashi pameke etokolotoko lavo okukala ovadiinini kuye noipala yavo ohai kala tai vilima kehafo.

Pandula ekwafo lovaengeli

16. Jehova oha longifa ngahelipi ovaengeli vaye opo e tu amene?

16 “Omwengeli wOmwene ota ongo nokudingilila onhanda kuava have mu tila, ndee te va xupifa.” (Epsalme 34:8) Nonande David okwa li a vaekwa kuJehova a ninge ohamba yaIsrael yokonahiya, ka li ta diladila kutya oye aeke ta dulu okuxupifwa kuJehova. Okwa li e shii kutya ovaengeli vaJehova ohava pashukile ovalongelikalunga aveshe ovadiinini, kashi na nee mbudi kutya ove li pondodo ilipi. Nokunena, Jehova oha longifa ovaengeli vaye okwaamena ovalongeli vaye vashili. Pashihopaenenwa, omapangelo mahapu okwa li a ninga oikonga okuxulifa po filufilu Eendombwedi daJehova ngaashi muNdowishi, Angola, Malawi, Mosambike nosho tuu, ndele inaa pondola. Nonande opa li pa ningwa eenghendabala da tya ngaho, oshiwana shaJehova onghee ngoo tashi twikile okutumbaleka edina laye moilongo oyo. Omolwashike mbela? Omolwaashi Jehova okwa kala ta longifa ovaengeli vaye vayapuki opo va amene nokuwilika oshiwana shaye. — Ovaheberi 1:14.

17. Ovaengeli vaKalunga ohave tu kwafele meenghedi dilipi?

17 Kakele koku tu amena, ovaengeli vaJehova otava dulu okuyukifa oinima opo keshe oo ta pundukifa vamwe meongalo a kufwe mo. (Mateus 13:41; 18:6, 10) Nonande omafimbo amwe ihatu shi didilike mo, ovaengeli ohava kandula po omandangalati oo taa dulu okuya moshipala okulongela Kalunga kwetu, nohave tu amene koinima oyo tai dulu okunyona po ekwatafano letu naKalunga. Ovaengeli otava dana yo onghandangala inene, unene tuu mokuwilika oilonga yetu yokuudifila ovanhu aveshe “evangeli laalushe,” nokuli nomoilongo omo hashi kala sha nyika oshiponga okuudifa. (Ehololo 14:6) Oumbangi oo tau ulike kutya ovaengeli ohave tu kwafele shili ohau holoka moimoniwa ihapu oyo hai kala moishangomwa yopaMbibeli yEendombwedi daJehova.a Oimoniwa ya tya ngaho ohai holoka luhapu neenghono, nomolwaasho itai dulu okutalika ko i li oinima oyo hai ningwa ashike ombadilila.

18. (a) Oshike tu na okuninga opo tu mone ouwa mekwafo lovaengeli? (b) Oshike hatu ka konakona moshitukulwa tashi landula?

18 Opo ovaengeli va kale tave tu wilike noku tu amena, otu na okutwikila okutumbalekifa edina laJehova nonande ope na omapataneko. Dimbuluka kutya omweengeli waKalunga ota ongo ashike nokudingilila onhanda ‘yaavo hava tila’ Kalunga. Osho osha hala okutya ngahelipi? Etilokalunga oshike, nongahelipi hatu dulu okukulika oukwatya oo? Omolwashike Kalunga omunahole a hala tu kale hatu mu tila? Omapulo oo otaa ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula.

[Eshangelo lopedu]

a Tala embo Jehovah’s Witnesses — Proclaimers of God’s Kingdom, epandja 550; o-Yearbook of Jehovah’s Witnesses yomo 2005, epandja 53-54; Oshungonangelo (yOshiingilisha) ye 1 Marsa 2000, epandja 5-6; ye 1 Januali 1991, epandja 27; nosho yo yo 15 Februali  1991, epandja 26.

Oto nyamukula ngahelipi?

• David okwa li a shakeneka omayeleko a tya ngahelipi fimbo a li omunyasha?

• Ngaashi David, oshike shi na okukala oshilipulwa shetu sha fimanenena?

• Ohatu tale ko ngahelipi okwoongala kwopaKriste?

• Jehova oha longifa ngahelipi ovaengeli vaye opo ve tu kwafele?

[Okaalita pepandja 25]

(Opo u mone nghee ouyelele wa unganekwa, tala oshishangomwa sho vene)

Rama

Gat

Siklag

Gibea

Nob

Jerusalem

Betlehem

Adullam

Kehila

Hebron

Sif

Hores

Karmel

Maon

Engedi

Efuta lomongwa

[Odjo yefano]

Map: Based on maps copyrighted by Pictorial Archive (Near Eastern History) Est. and Survey of Israel

[Efano pepandja 25]

David okwa li ha tumbalekifa edina laJehova, nokuli naashi a li onhauki

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe