ONGULUMAMBO MOINTANETA yiileshomwa yopaMbiimbeli
ONGULUMAMBO MOINTANETA
yiileshomwa yopaMbiimbeli
Oshindonga
  • OMBIIMBELI
  • IILESHOMWA
  • OKUGONGALA
  • w05 9/1 ep. 8-12
  • Mbela oto ke limonikila oshinge shaKalunga?

Oshitopolwa shika kashi na okavidio.

Opu na epuko lyasha, okavidio itaka yi komeho.

  • Mbela oto ke limonikila oshinge shaKalunga?
  • Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Uupalanyolo uushona
  • Uuyelele wa faathana
  • Nghee Ovakriste have limonikila oshinge shaKalunga
  • Oshiwana shaKalunga itashi ka mwenekwa
  • Ohatu lididimike kekwafo laJehova
  • Oilonga oyo tai ka dimbulukiwa
  • Mbela oho imonikila ngaa eadhimo lyaJehova?
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2012
  • Ovakriste ohave limonikila oshinge shaJehova
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
  • Ino etha sha shi ku imbe wu pewe esimano
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2013
  • “Wanifa po filufilu oukalele woye”
    Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2004
Tala uuyele wa gwedhwa po
Oshungolangelo tayi tseyitha uukwaniilwa waJehova—2005
w05 9/1 ep. 8-12

Mbela oto ke limonikila oshinge shaKalunga?

“Otwa fa oshitengelelo tashi limonikila oshinge shOmwene.” — 2 OVAKORINTO 3:18, OB-1986.

1. Moses okwa li a mona shike, noshike sha ningwa po konima yaasho?

MOSES okwa li a mona emoniko likumwifi neenghono olo la li inali monika nande onale komunhu. Ofimbo a li oye aeke koxulo yomhunda yaSinai, okwa li a pewa oufembanghenda mukumwifi omolweindilo laye. Okwa li a efuwa a mone osho ovanhu va li inava mona nande onale — oshinge shaJehova. Doshili, Moses ka li a mona Jehova ye mwene odikilila. Eholokepo laKalunga olikumwifi neenghono nomolwaasho kape na omunhu ta dulu oku mu mona ndele ta kala e na omwenyo. Onghee, Jehova okwa uvika Moses “neke” laYe fiyo a koya po, opo e he mu twiye, nosha yela kutya okwa longifa omweengeli e li omukalelipo waye. Opo nee Jehova okwa efa Moses a mone oshinge shinini sheholokepo laYe. Natango, Jehova okwa popya naMoses okupitila momweengeli. Ombibeli otai hokolola osho sha ningwa po konima yaasho, tai ti: “Ndele Moses eshi a londoloka komhunda yaSinai, . . . oshipa shoshipala shaye sha vema, shaashi ye a popya [naJehova].” — Exodus 33:18–34:7, 29.

2. Omuyapostoli Paulus okwa shanga kombinga yoshinge osho Ovakriste tave limonikila?

2 Diladila nee ngeno mu li naMoses komhunda oyo. Ngeno itashi ka kala tuu shitunhula okumona oshinge shikumwifi shOmunaenghono adishe nokupwilikina keendjovo daYe! Ngeno kau fi tuu oufembanghenda munene okulondoloka komhunda yaSinai pamwe naMoses, omupokati wehangano lOmhango! Mbela ou shi shii kutya Ovakriste vashili ohave limonikila oshinge shaKalunga monghedi ya tongomana i dule onghedi omo Moses a li e limonikila oshinge shaKalunga? Oushili oo mukumwifi otau hangika monhumwafo imwe ya shangwa komuyapostoli Paulus. Okwa shanga a ti kutya Ovakriste ovavaekwa ova fa “oshitengelelo tashi limonikila oshinge shOmwene.” (2 Ovakorinto 3:7, 8, 18, OB-1986) Otaku dulu yo okutiwa kutya nOvakriste ovo ve na eteelelo loku ka kala nomwenyo kombada yedu ohave limonikila yo oshinge shaKalunga.

Nghee Ovakriste have limonikila oshinge shaKalunga

3. Omolwashike tu na eshiivo lihapu li na sha naJehova li dule olo Moses a li e na?

3 Ongahelipi hatu dulu okulimonikila oshinge shaKalunga? Fye inatu mona oshinge shaJehova ngaashi Moses noinatu mu uda ta popi. Ndelenee otu na eshiivo lihapu li na sha naJehova li dule olo Moses a li e na. Jesus okwa holoka e li Messias pwa pita omido 1 500 konima eshi Moses a fya. Onghee hano, Moses ka li a dula okumona nghee Omhango ya wanifilwa muJesus, oo a fya opo a kulile ovanhu moupika mwii woulunde nefyo. (Ovaroma 5:20, 21; Ovagalati 3:19) Natango, Moses okwa li ashike a dula okuuda ko kanini elalakano laJehova likumwifi, olo la pambafana nOuhamba wopaMessias noka li e na eshiivo lihapu li na sha nEduparadisa olo Ouhamba tau ka eta. Ndele fye ohatu mono oshinge shaJehova, hanomesho etu okomutwe, ndele onomesho eitavelo le likolelela komahongo Ombibeli. Natango, ohatu udu ondaka yaJehova, hakupitila momweengeli, ndele okupitila mOmbibeli, unene tuu mOmavangeli, oo taa hokolola nawa omahongo aJesus nosho yo oukalele waye.

4. (a) Ongahelipi Ovakriste ovavaekwa have limonikila oshinge shaKalunga? (b) Omeenghedi dilipi ovo ve na eteelelo lokombada yedu tava dulu okulimonikila oshinge shaKalunga?

4 Nonande Ovakriste ihave limonikila oshinge shaJehova mokukala noipala tai vilima kouyelele, oipala yavo ohai limonikila oshinge eshi tava lombwele vamwe kombinga yomaukwatya aJehova makumwifi nosho yo omalalakano aye. Shi na sha nefimbo letu, omuprofeti Jesaja okwa xunganeka kutya oshiwana shaKalunga otashi ka “hepaulula oshinge [shaKalunga] mokati koiwana.” (Jesaja 66:19) Kakele kaasho, ohatu lesha mo 2 Ovakorinto 4:1, 2, taku ti: “Eshi tu neyakulolonga eli . . . , otwa efa oinima aishe yohoni yomeholeko, ndele fye ihatu ende nekoto, ihatu endameke eendjovo daKalunga, ndelenee mokuholola oshili otu nelipopilo keliudo keshe lomunhu koshipala shaKalunga.” Paulus okwa li ta popi kondadalunde Ovakriste ovavaekwa, ovo ve li “ovayakuli vehangano lipe.” (2 Ovakorinto 3:6) Ndele oukalele wavo owa kwafela ovanhu vahapuvahapu ovo paife ve na eteelelo lomwenyo waalushe kombada yedu. Oukalele weengudu odo mbali owa kwatela mo okulimonikila oshinge shaJehova, okupitila mwaasho tava hongo nomonghedi yavo yokukalamwenyo. Otu na oshinakuwanifwa shokulimonikila oshinge shaKalunga Omukombadambada noshi li yo oufembanghenda oku shi ninga.

5. Ehepuluko letu lopamhepo otali yandje oumbangi washike?

5 Kunena, onghundana iwa yOuhamba waKalunga ikumwifi otai udifwa mounyuni aushe, ngaashi Jesus a li a xunganeka. (Mateus 24:14) Oohandimwe ovo va dja moiwana aishe, momaludi aeshe, movanhu aveshe nosho yo momalaka aeshe ova tambula ko onghundana iwa nehafo nova lundulula onghalamwenyo yavo opo va longe ehalo laKalunga. (Ovaroma 12:2; Ehololo 7:9) Ngaashi Ovakriste vonale, navo itava dulu okweefa okuhepaulula oinima oyo va mona nove i uda. (Oilonga 4:20) Kunena, ope na ovanhu ve dule pomamiliyona ahamano ovo tave limonikila oshinge shaKalunga, ovo ve li omuvalu munene mondjokonona yovanhu ovo va kala nokulimonikila oshinge shaKalunga. Mbela ou li mokati kavo? Ehepuluko lopamhepo loshiwana shaKalunga otali yandje oumbangi wa kola kutya okwe shi nangeka noupuna noshi li meameno laye. Oushili oo kutya otu na omhepo yaJehova ou liwetikile mwaasho kutya ovatondi vetu ovanaenghono ihave tu pondola. Natu konakoneni kutya omolwashike shi li ngaho.

Oshiwana shaKalunga itashi ka mwenekwa

6. Omolwashike okupopila Jehova taku tu pula tu kale neitavelo nosho yo ouladi?

6 Natu tye nee ngeno owa ifanwa komhangu u ka yandje oumbangi tau nyaneke pomutenya omukauli wonyanga omukwanyanya. Ou shi shii kutya omukauli wonyanga oo oku na ehangano linaenghono nota ka ninga eenghendabala da mana mo opo e ku kelele u he mu nyaneke pomutenya. Okuyandja oumbangi tau nyaneke pomutenya omukauli wonyanga oo, otashi ku pula u kale nouladi nosho yo elineekelo kutya epangelo otali ke ku amena komukauli wonyanga oo. Nafye otu li monghalo ya faafana. Mokuyandja oundombwedi u na sha naJehova nosho yo omalalakano aye, ohatu nyaneke yo pomutenya oushili oo kutya Satana Ondiaboli omudipai nomunaipupulu oo ta hongaula ounyuni aushe. (Johannes 8:44; Ehololo 12:9) Opo tu popile Jehova notu nyaneke Ondiaboli pomutenya otashi tu pula tu kale neitavelo nosho yo ouladi.

7. Satana oku na eenghono di fike peni, noha kendabala okuninga shike?

7 Doshili, Jehova oye Omukombadambada. Eenghono daye odi dule kokule filufilu odo daSatana. Ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova ita dulu ashike oku tu amena ngeenge ohatu mu longele noudiinini, ndele oku na ehalo loku shi ninga. (2 Omafimbo 16:9) Ndele nande ongaho, Satana oye omupangeli weendemoni nosho yo wounyuni wovahenakalunga. (Mateus 12:24, 26; Johannes 14:30) Molwaashi Satana okwa ngabekelwa komudingonoko wedu noku na ‘ehandu linene,’ oha pataneke nonyanya ovapiya vaJehova noha longifa ounyuni oo u li mepangelo laye, opo a kendabale okumweneka aveshe ovo tava udifa onghundana iwa. (Ehololo 12:7-9, 12, 17) Osho ohe shi ningi ngahelipi mbela? Natu kundafaneni eenghedi nhatu domeenghedi omo he shi ningi.

8, 9. Ongahelipi Satana ha longifa ohole i na oihelele, nomolwashike tu na okuhoolola pandunge ovo hatu endafana navo?

8 Onghedi imwe omo Satana ha kendabala oku tu piyaaneka, okupitila moisho yonghalamwenyo. Ovanhu momafiku aa axuuninwa ove na olwisho loimaliwa, ove lihole vo vene nove hole ouhalu mwii, sha hala okutya omalihafifo. Kave hole Kalunga. (2 Timoteus 3:1-4) Molwaashi ovanhu vahapu ove lipyakidila neenghono noinima yonghalamwenyo yakeshe efiku, kave ‘shii’ onghundana iwa oyo hatu va udifile. Inava hala nandenande okulihonga oshili yOmbibeli. (Mateus 24:37-39) Oikala ya tya ngaho otai dulu oku tu nwefa mo noupu, tai tu kokele meemhofi dopamhepo. Ngeenge otwa kulike ohole yokuhola omaliko nomalihafifo, ohole yetu yokuhola Kalunga otai ka talala. — Mateus 24:12.

9 Nomolwaasho, Ovakriste ohava hoolola pandunge ovo tava endafana navo. Ohamba Salomo oya shanga ya ti: “Kala nokweenda novanongo, opo nee naave yo u ninge omunongo. Ndelenee ou ha endafana novashima, ota ka laipala.” (Omayeletumbulo 13:20) Natu kale hatu “endafana” naavo have limonikila oshinge shaKalunga. Kashi fi tuu oshinima shiwa okuninga ngaho! Eshi hatu ongala pamwe novamwatate novamwameme vopamhepo pokwoongala kwetu nosho yo peemhito dimwe di lili, ohatu tuwa omukumo kohole yavo, keitavelo lavo, kehafo lavo nosho yo kounongo wavo. Eendafano liwa la tya ngaho ohali pameke etokolotoko letu okudiinina moukalele wetu.

10. Omeenghedi dilipi Satana ha longifa omasheko opo e tu ningife tu efe po okulimonikila oshinge shaKalunga?

10 Onghedi onhivali omo Satana ha kendabala okuningifa Ovakriste aveshe va efe po okulimonikila oshinge shaKalunga oyo okusheka. Onghedi oyo kai na oku tu kumwifa. Pefimbo loukalele waJesus Kristus wokombada yedu, okwa li a shekwa — a yolwa, a kenywa nokwa fiilwa nokuli omate. (Markus 5:40; Lukas 16:14; 18:32) Ovakriste vonale navo ova li va shekwa. (Oilonga 2:13; 17:32) Ovapiya vaJehova vokunena navo ohava shekwa yo. Omuyapostoli Petrus okwa ti kutya otava ka ulwa kutya “ovaprofeti ovanaipupulu.” Okwa xunganeka a ti: “Momafiku axuuninwa otamu ka holoka ovasheki tava shekaula, ovo otava endifwa kouhalu wavo vene, ndee tava ti: Eudaneko lealuko laye oli li peni? Osheshi . . . oinima aishe oi li ngaashi ya kala pehovelo leshito.” (2 Petrus 3:3, 4) Oshiwana shaKalunga ohashi shekwa, taku ti ihashi endele pamwe nefimbo. Omifikamhango dOmbibeli dopaenghedi oda talika ko di li donghuluyonale. Vahapu ova tala ko etumwalaka olo hatu udifa li li oshinima sha nyika oulai. (1 Ovakorinto 1:18, 19) Tu li Ovakriste, otashi dulika tu shekwe keefikola, koilonga nosho yo omafimbo amwe nokuli nokoilyo yomaukwaneumbo. Ndele ohatu twikile netokolotoko okulimonikila oshinge shaKalunga okupitila mokuudifa kwetu, tu na oushili ngaashi Jesus kutya Eendjovo daKalunga odo oshili. — Johannes 17:17.

11. Ongahelipi Satana a kala ta longifa omahepeko opo a mweneke ngeno Ovakriste?

11 Onghedi onhinhatu omo Ondiaboli hai kendabala oku tu mweneka omokulongifa omapataneko ile omahepeko. Jesus okwa li a lombwela ovashikuli vaye a ti: “Tave mu yandje okuhepekwa, ndee tave mu dipaa, nde tamu tondelwa edina lange koiwana aishe.” (Mateus 24:9) Doshili, tu li Eendombwedi daJehova otwa shakeneka omahepeko onyanya moilongo ihapu mounyuni. Otu shi shii kutya Jehova okwa xunganeka nalenale kutya opa li tapa ka holoka outondwe pokati kaavo tave mu longele naavo tava longele Satana Ondiaboli. (Genesis 3:15) Otu shi shii yo kutya mokukanyatela oudiinini wetu nonande hatu yelekwa, ohatu yandje oumbangi u na sha noufemba waJehova wokukala omunamapangelo aeshe. Okukala tu shii oinima oyo otaku dulu oku tu nghonopaleke nokuli nonande otu li meenghalo didjuu neenghono. Kape na omahepeko tae ke tu mweneka nandenande, ngeenge otwa tokola toko okulimonikila oshinge shaKalunga.

12. Omolwashike tu na okukala twa hafa eshi tu li ovadiinini nonande ope na omapataneko aSatana?

12 Mbela oho kondjifa omaheka ounyuni nokukala omudiinini nonande ope na omasheko nomapataneko? Ngeenge osho, ou na etomheno lokukala wa hafa. Jesus okwa shilipaleka ovo tave mu shikula a ti: “Ovanelao onye, ovanhu ngenge tave mu sheke ndee tave mu taata ndee tave mu popile mowii aushe nokufufya molwange. Hafeni nye mu nyakukwe pombada, osheshi ondjabi yeni oinene meulu; osho ngaha va li va taata ovaprofeti, ve mu tetekela.” (Mateus 5:11, 12) Elididimiko loye otali yandje oumbangi kutya omhepo yaJehova iyapuki noi na eenghono oi li mwoove, tai ku nghonopaleke opo u limonikile oshinge shaye. — 2 Ovakorinto 12:9.

Ohatu lididimike kekwafo laJehova

13. Etomheno la fimanenena molwaashi hatu lididimike moukalele wetu wopaKriste olilipi?

13 Etomheno la fimanenena molwaashi hatu lididimike moukalele wetu, omolwaashi otu hole Jehova notwa hafa okulimonikila oshinge shaye. Ovanhu ove na eamo lokuhopaenena ovo ve hole nova fimaneka, ndele Jehova Kalunga oye a wana okuhopaenenwa komesho yaaveshe. Omolwohole yaye inene, okwa li a tuma Omona waye e uye kombada yedu, opo a hepaulule oshili nokukulila ovanhu ovaduliki. (Johannes 3:16; 18:37) Ngaashi Kalunga, nafye otwa hala ovanhu vomaludi aeshe ve lialuluke nova xupifwe, nomolwaasho hatu va udifile. (2 Petrus 3:9) Ehalo la tya ngaho nosho yo etokolotoko letu okuhopaenena Kalunga ohai tu linyengifa tu diinine okulimonikila oshinge shaKalunga moukalele wetu.

14. Ongahelipi Jehova he tu nghonopaleke opo tu lididimike moukalele wetu?

14 Ndele paulelalela, eenghono dokulididimika moukalele wopaKriste ohadi di kuJehova. Ohe tu file oshisho noku tu pameka okupitila momhepo yaye, mehangano laye nosho yo mEendjovo daye, Ombibeli. Jehova oha “yandje elididimiko” kwaavo va hala okulimonikila oshinge shaye. Oha nyamukula omailikano etu nohe tu pe ounongo opo tu dule okuungaunga nomayeleko. (Ovaroma 15:5, NW; Jakob 1:5) Kakele kaasho, Jehova ihe tu efele momayeleko oo itatu dulu okulididimikila. Ngeenge otwe lineekela Jehova, ote ke tu pa omhito opo tu twikile okulimonikila oshinge shaye. — 1 Ovakorinto 10:13.

15. Oshike hashi tu kwafele tu lididimike?

15 Elididimiko letu moukalele otali yandje oumbangi kutya otu na omhepo yaKalunga. Oku shi faneka: Natu tye nee ngeno owa pulwa u kale ho i eumbo neumbo to yandje oludi lonhumba leemboloto, nope he na ofuto. Nowa pulwa u shi ninge to longifa oiniwe yoye ove mwene nefimbo loye. Noinapa kalwa, owa didilika kutya ovanhu ashike vanini ve hole eemboloto doludi olo, ofimbo vamwe tava kondjifa eenghendabala doye dokuyandja eemboloto odo. Mbela oto ka twikila ngoo okulonga oshilonga osho eemwedi neemwedi, omido nomido? Otashi dulika ito ka twikila oku shi ninga. Ndele otashi dulika wa kala omudiinini omido donhumba ile nokuli omido omilongo dihapu mokuudifa onghundana iwa, to longifa efimbo loye nosho yo oiniwe yoye. Omolwashike mbela? Omolwaashi u hole Jehova nomolwaashi okwa nangeka noupuna eenghendabala doye okupitila momhepo yaye moku ku kwafela u lididimike, hasho mbela? Osho naanaa!

Oilonga oyo tai ka dimbulukiwa

16. Elididimiko letu moukalele otali ke tu etela ouwa ulipi nosho yo ovo tava pwilikine kufye?

16 Oukalele u na sha nehangano lipe ou li oshali i he fi okuyelekwa. (2 Ovakorinto 4:7) Sha faafana, oukalele wopaKriste oo tau wanifwa po keedi dimwe mounyuni aushe nao ou li emona. Ngaashi Paulus a popya eshi a shangela Timoteus, mokutwikila kwoye okulididimika moukalele, oto ke “lixupifa ove mwene naava tave ku pwilikine.” (1 Timoteus 4:16) Diladila kutya osho osha hala okutya shike. Onghundana iwa oyo to udifa otai pe vamwe omhito va ka dule okukala nomwenyo waalushe. Oto dulu okupanga oukaume wa kola naavo to kwafele pamhepo. Itashi ka kala tuu shihafifa okukala nomwenyo waalushe mOparadisa pamwe naavo wa kwafela ve lihonge kombinga yaKalunga! Nope he na omalimbililo itava ka dimbwa nandenande eenghendabala doye doku va kwafela. Itashi ka kala tuu shihafifa neenghono!

17. Omolwashike efimbo letu le likalekelwa mondjokonona yovanhu?

17 Otu li pefimbo le likalekelwa mondjokonona yovanhu. Itapa ka kala vali omhito yokuudifa onghundana iwa mounyuni wovahenakalunga. Noa okwa li mounyuni wa tya ngaho nokwa mona eshi wa xula po. Kali tuu a hafa okushiiva kutya okwa li a wanifa po noudiinini ehalo laKalunga mokutunga onguluwato, oyo ya li ye mu xupififa nosho yo oukwaneumbo waye! (Ovaheberi 11:7) Naave oto dulu yo okukala nehafo la tya ngaho. Diladila kunghee to ka kala u udite mounyuni mupe eshi to ka diladila koilonga oyo wa li to longo momafiku aa axuuninwa, u shi shii kutya owa ninga ngaashi kwa li to dulu okuxumifa komesho oinima yOuhamba.

18. Jehova ota shilipaleke ngahelipi nokutwa omukumo ovapiya vaye?

18 Onghee hano, natu twikileni okulimonikila oshinge shaKalunga. Ngeenge otwa kala hatu ningi ngaho, otashi ka kala oshinima osho hatu ka dimbulukwa fiyo alushe. Jehova naye ota ka dimbulukwa yo oilonga yetu. Ombibeli otai tu tu omukumo tai ti: “Kalunga ke fi omuhenouyuki a dimbwe ngeno oilonga yeni nohole yeni mokufimanekifa edina laye, eshi mwa yakulile ovayapuki ndee hamu shi ningi natango. Ndele otwa halelela shili keshe umwe womunye a holole [ouladi u, NW] fike pamwe, opo mu diinine mu kale mu neteelelo la pama fiyo okexulilo, mu ha fye ounye, ndelenee mu ninge ovashikuli vavenya va ninga keitavelo nokelididimiko ovafyuululi [vaasho] sha udanekwa.” — Ovaheberi 6:10-12.

Oto dulu okuyelifa?

• Ovakriste ohave limonikila ngahelipi oshinge shaKalunga?

• Eenghedi dimwe dilipi Satana ha longifa mokukendabala a mweneke oshiwana shaKalunga?

• Oumbangi ulipi tau ulike kutya otu na omhepo yaKalunga?

[Efano pepandja 9]

Oshipala shaMoses okwa li tashi limonikila oshinge

[Efano pepandja 10]

Ohatu limonikila oshinge shaKalunga moukalele wetu

    Ndonga Publications (1987-2025)
    Za mo
    Inda mo
    • Oshindonga
    • Tumina yalwe
    • Hogolola
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ngele to longitha ongulumambo yetu
    • Uuyelele wiinima yopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Inda mo
    Tumina yalwe