May
Lesonto, May 1
A ya mahlong a tinyanafatsiye ga bona.—Luk. 2:51.
Jeso o tiputsiye go sa le ye monyana gore o nyoko theetsela babelegi bage. A sanka a tšhingha mo babelegi bage ba mo yetetsa, a fo phema ka gore yene o tšiba dilo go ba phala. A re kamake gore le mmereko wo Jeso ne ba mo neya wona ke mo a wo maka gabutši fote tsotsone ke mo di šupetsa gore ke yene ye mogolo wa gona. O yye a bereka di mmaba gore a tšhute tsa go tlala ga papage Josefa gore a thogo pasopa ba mutši wa gabo. Babelegi ba Jeso a sanka ba mo wutetsela taba ya gore o belegiwwe ka mohlolo le gore king so lengeloyi la Modimo le ba butsiyeng sona ka yene. (Luk. 2:8-19, 25-38) Di gona tso ne ba di botsa Jeso, mara le yene mong ke mo a tipalela Mangwalo. Re di tšibela kaye tsa gore Jeso ne a kwana ka matla le go bala Lentsu la Modimo? Mo go sa le mošomanyana, mathitšere ya ku Jerusalema “ke mo ma fo ya mahlong ma makatsa ke mokgwa wage wa go kwisisa dilo le diphetolo tsage.” (Luk. 2:46, 47) Fote mo Jeso a na le 12 ya mengwaga, ne a sa kamake gore Jehova ke Papage.—Luk. 2:42, 43, 49. w20.10 29-30 ¶13-14
Mosopologo, May 2
Kreste o yye a tsusiwa bakgung.—1 Makor. 15:12.
Go tshepa gore Jeso o yye a tsusiwa, ke mong tšhiko ya gore Makreste ma nape ma tshepa taba ya tsogo. Ga tso Pawulo wa lepostola a di bolabodiyeng ku botala ka taba ya tsogo, o yye a šihlela dilo kararo ya tsona. Ke tsowa (1) “Kreste o yye a re kgwela.” (2) O yye a “bolokiwa.” (3) O “yye a tsusiwa ka letšatši la kararo ka mokgo Mangwalo ma hlayyeng.” (1 Makor. 15:3, 4) Likgu la Jeso, go bolokiwa gage le go tsusiwa gage di ra gore king ho ga rune? Seporofeto sa Jesaya se hlayye botala gore Mesiya o nyoko “tlusiwa ga naga ya bo ba phelang” ke mokane a “bolokiwa le ba dipelo tse di phifadu.” Mara ke mo go nyoko makega se sengwana. Jesaya o tokegele ka gore Mesiya o nyoko rwalela “batho ba go tlala senyama” sa bona. Jeso o yye a neyela ka lephelo lage go le sehlabelo. (Jes. 53:8, 9, 12; Mat. 20:28; Mrm. 5:8) Byalo likgu la Jeso, go bolokiwa gage le go tsusiwa gage ke tsona tso di napang di maka gore re tshepe taba ya gore re nyoko lokologa ga senyama le likgu tso di re gomeleng, re boye re jabolele go ba le mašaga ya rune ya gore re ma nyaka ka matla mo ma šele ma tsusiwwe. w20.12 2-3 ¶4-6; 5 ¶11
Labobedi, May 3
Mo nkare go na le tso di makang gore ye mongwana a titshepe. Mo nkare go na le tso di makang gore ye mongwana a nagane gore a ka titshepa, nna tsaka di tlele.—Mafil. 3:4.
Pawulo wa lepostola ke mo a dula a tšhomayela disenagogeng tsa Majuda. Mo re beyisa, ku senagogeng sa Mathesalonika, “ka disabatha ka ditharo, o yye a bolabodisana le [Majuda] ka Mangwalo.” (Meber. 17:1, 2) Pawulo ke mo a sa kokone ke selo mo a le senagogeng. Ke mo a gudisiwwe ka mokgwa wa Majuda. (Meber. 26:4, 5) Pawulo ke mo a tšiba Majuda gabutši, byalo ke mo a ma tšhomayelela a sa tšhabe selo. (Mafil. 3:5) Pawulo o yye a ya Athena ka nthago ga gore a tšhabe bo ba go mo hlorisa ku Thesalonika le Bheriya. Fotefote, “o yye a thomisa go bolabodisana le Majuda ku sinagogeng le batho ba bangwana ba gore ke mo ba rapela Modimo.” (Meber. 17:17) Byalo, Pawulo mo a kene a tšhomayela ku go rekisiwang gona, ke mo a tšhomayelela batho ba gore a ba tshwane le ba ku senagogeng. Ba bangwana bo ne ba mo theetsele ne go le bo ba go tšhutisa dilo tsa go tikhandela le ba gore ne ba sa dumele ga Modimo fote ba tseya dilo tso Pawulo a di tšhutisang go le “tsa nyuwane.” Ba yye ba re gage: “O re botsa dilo tsa gore ditsebe tsa rune di ro thoma go di kwa.”—Meber. 17:18-20. w20.04 9 ¶5-6
Laboraro, May 4
Mo ke nabela go maka tsa go bafala, tso tsa go befa le tsona di fo ba gana ho.—Mrm. 7:21.
O sa nagane gore a yi wene motho wa selo mo nkare ke ntshitshire gore o lesetse go maka tsa go kekema. O sa lebale gore aa šiyo le ka wweši ho ga rune wa gore o lukiye ka matla mahlong ga Modimo. Ka mokana ga rune re ya nyaka gore Modimo a re kwele go baba a berekisa sehlabelo sa go lepolla. (Maef. 1:7; 1 Joh. 4:10) Fote magageru ya ka ho phutegong ma ka re tiyisa! Ma nyoko re theetsela mo re nyaka go bolabola fote ma nyoko re botsa mantsu ya gore ma nyoko re tiyisa. (Diy. 12:25; 1 Mathes. 5:14) Mogageru wa mosadi ye ba reng ke Joy wa ku Nigeria, wa gore le yene o yye a hlupa ke taba ya go kgongwela, o re: “Ne nko ba ke le ying nje mola ke se na magageru? Mo magageru ma ntiyisa, tsotsone di napiye di nšupetsa gore Jehova o fetodiye merapelo yaka. Fote ke tšhutiye ga magageru gore mo ke bona ba bangwana ba gore ba kgongwele nka ba tiyisa byang.” Re sa lebale gore magageru ma ka sa dule ma di tšiba gore re nyaka go tiyisiwa. Byalo di nyaka rune beng re ye ga mogageru wa gore o butšwiye ke mokane re mo kgopele gore a re gelepe. w20.12 23-24 ¶7-8
Labone, May 5
Ke yitseri ke lune banghana baka.—Joh. 15:15.
Selo sa mathomo so re ka se makang gore re be le senghana sa thina le motho ke go dula naye fase ke mokane la fokatsa. Mo le kene le bolabodisana, le botsana tso le di naganang le tso le yyeng la gahlana natso, le ro napa le ba banghana. Mo re kene re karakara ka matla gore re thogo tiyisa senghana sa rune le Jeso, re nyoko ghulana le tsa go tlala. Se sengwana sa tsona ke gore a re so gahlane le Jeso. Makreste ya go tlala ku nthago le wona ma yye ma ghulana le tsa mošaga wowa. Petro wa lepostola o yitseri: “Le mo le soko bane le mmona, mara le ya mo nyaka. Le mo le soko bane le mmona, mara le šupetsa gore le na le tumelo gage.” (1 Pet. 1:8) Di ya kgonega gore re be le senghana sa thina naye le mo re so hlwe re mmona. Fote a re kgone go bolabodisana le Jeso. Mo re rapela, re ba re botsa Jehova tso re di naganang. Nnete ke gore re rapela ka lebitso la Jeso, mara re ba re sa botse yene ditaba tsowa. Gabutšibutši Jeso aa nyake re rapela yene. Ke ntaba? Ka taba la gore go rapela, go fo tshwana le mo re berekela Jehova, fote di nyaka re rapele yene a ntoši. (Mat. 4:10) Mara re ka di kgona go šupetsa Jeso gore re mo nyaka ka matla. w20.04 20 ¶1-3
Labohlano, May 6
[Modimo] o nyoko go tiyisa, o nyoko go neya matšhika.—1 Pet. 5:10.
Ga mekgano ya Magerika batho ba go taboga ke mo ba tshwanele ba hlule dilo tsa go ba lelemetsa tsa go tshwana le go tinwa le go kwa go baba. Mara ke mo ba tshwanele ba tshepele ga mokgwa wo ba titlwayetsiyeng wona wa go jima le ga matšhika ya bona beng. Go fo tshwana le bo ba go taboga le rune di nyaka re tšhute ka mokgo re tshwaneleng re taboge ka gona. Mara rune re ba phala kgole bo ba go taboga tsa mannete. Re ka kraya matšhika ga mong wa matšhika. Jehova o re tshepisa gore o nyoko re tšhutisa a boya a maka gore re tiyelele mo ra ka fo tshepela gage! Pawulo wa lepostola o yye a hlakana le tsa go mo ghula tsa go sa fele. Go tokegela gana hone o yye a poyidiwa a boya a hIorisiwa la go šinya ka dinako tse dingwana a kwa a lelemela fote di nyaka a tiyisela selo sa gore o se bitsa gore ke “motlwa nameng.” (2 Makor. 12:7) Mara a sanka a lesetsa dilo tsa go mo phiriketsa tso ne a gahlana natso di maka gore a šepise, o yye a tseya dilo tsone go le lešuba la gore a tshepele ga Jehova. (2 Makor. 12:9, 10) Ka taba la gore Pawulo o yye a fo yamogela seyemo ka mokgo se leng ka gona, Jehova o yye a mo gelepa ga dintshitshiri ka mokana ga tsona tso ne hlakana natso. w20.04 29 ¶13-14
Mokibela, May 7
A go na ye a ka tlang ho gaka a sa goga ke Papa.—Joh. 6:44.
Re na le selo se sengwana sa gabutši sa go tseyediwa gedimo sa gore a se bonale, selo sone ke “go bereka ggoši” le Jehova le mokgahlo wage wa ku legedimong. (2 Makor. 6:1) Re bereka naye mo re maka mmereko wa go maka batho malata. Pawulo mo a ra yene le ba bangwana bo ba makang mmereko wowa, o yitseri: “Ke rune dibereki ggoši le Modimo.” (1 Makor. 3:9) Mo re tšhomayela ditaba tsa go bafala, le gana hone re šupetsa gore ke rune dibereki ggoši le Jeso. O sa lebale phela gore mo Jeso a fetsa go botsa bo ne ba mo latelela gore ba “make batho ba ditšhaba ka mokana ga tsona malata,” o yitseri: “Ke na le lune.” (Mat. 28:19, 20) Mangeloyi wona gee? Di ro jabodisa ka matla go yetetsa ke mangeloyi mo re kene re sabalatsa “ditaba tsa go bafala tsa go phidisa go ya go yye . . . ga bo ba dulang ho lefaseng”! (Kut. 14:6) Mo re kene re thušiwa ka mokgonone go tšwa legedimong, re thogo segelela ying? Mo re kene re gaša pewu ya ditaba tsa Mmušo wa Modimo, ye nngwana yi wela ga pelo ya go bafala ke mokane ya mila. (Mat. 13:18, 23) Dipewu tsa mošaga wonone tsa nnete di gelepa ke mang gore di gule di boye di yengwe? Jeso o hlatolla taba yone ga temanyana ya lekgono. w20.05 30 ¶14-15
Lesonto, May 8
Lesetsaneng go kutšetsela ke lefase lowa.—Mrm. 12:2.
Mitši ya go teya ka ku ga dimiliyone yi psyayegiye mo batho ba hlalana. Le mong ba go dula ntlong ka yyoši ba ka thomisa go sa sa tšibana gabutši. Morene mongwana wa go yeletsa ka tsa mutši o re: “Mmane, papa le bana ba bona a ba sa maka dilo ggoši ba dula ba mamarele khomphyuta, thebholete, fowunu, kela mekgano ya dividiyo. Le mo ba dula ntlong ka yyoši, mara a ba nape ba tšibana gabutši.” A re nyake go kutšetsela ke batho ba lefase lowa ba go sa nyakanane. Mara di nyaka re karakare gore re kwane ka matla le ba mutši wa rune, re boye re kwane le magageru ka phutegong. (Mrm 12:10) Go kwana ka matla le ba bangwana di ra gore king? Mantsu yawa ma hlatolla ka mokgo ba mutši ba tikwang ka senghana so ba nang naso sa thina. Di nyaka re tikwe ka mokgonone ka magageru ya ka ho phutegong. Mo re šupetsa gore re kwana ka matla le ba bangwana, re gelepa gore go ba selo ka ssoši go sa šehle, go leng sona selo se segolo mo re kene re berekela Jehova.—Mmik. 2:12. w21.01 20 ¶1-2
Mosopologo, May 9
Maka gore pelo yaka yi sa yahlogane gore ke thogo tšhaba lebitso lago.—Pis. 86:11.
Sekwata sa gore se maka dilo ggoši se ka di kgona go hlula go phala sekwata sa gore a se kwane. Mo o nagana, o nabela o boya o tikwa ka mokgo wo sipidisanang le go berekela Jehova, pelo yago yi ka tshwana le sekwata sela sa batho ba go kgana bholi sa gore se kgonne go hlula. O sa lebale gore Sathane a ka jabola ka matla mo a ka bona o na le dipelo ka dipedi. O nyaka gore tso o di naganang, tso o di nabelang le ka mokgo o tikwang di fo tikela ku, gore o feleletse o sa kwane le Jehova. Mara wene di nyaka gore pelo yago yi felegelele ka mokana ga yona, gore o thogo berekela Jehova gabutši. (Mat. 22:36-38) Le ka tšatši la mohlolo, o sa mo lesetse ga Sathane mo a leketsa go maka gore o be le dipelo ka dipedi! Bolabola le Jehova ka thapelo, go tshwana le nakwela Dafita a re: “Maka gore pelo yaka yi felegelele gore ke tšhabe lebitso lago.” Tikemisele ka matla gore o make tso o di rapelelang. Ka moka matšatši, tipotse gore mo o segelela dipheto, tse dinyana kela tse dikgolo, o nyoko šupetsa gore lebitso la Jehova la go hlawolega, o le tseyela gedimo ka matla. Mo o maka tsotsone, lebitso lowa la gore ke wene Hlatse ya Jehova, le ko ba le go tshwanela. (Diy. 27:11) Byalo, ka mokana ga rune re ko di kgoneng go bolabola go tshwana le moporofeta Mmika nakwela a re: “Re nyoko sepela lebitsong la Jehova Modimo wa rune go ya go yye.”—Mmik. 4:5. w20.06 13 ¶17-18
Labobedi, May 10
O nyoko tšwa a kwatiye ka matla gore a bolaye le go fetsa ba go tlala.—Dan. 11:44.
Mo kgoši ya lebowa yi hlasela yi na le memmušo ya lefase ka mokana ga yona, yi ko ba yi nyakisa wa Matšhika ka moka, ke mokane yene o nyoko fetsa ka bona ka ntwa ya Aremaghedoni. (Kut. 16:14, 16) Ka nako yonone, kgoši ya lebowa le ditšhaba ka mokana ga tsona tso di makang Gogo wa Magogo go ko fela ka tsona, ‘go ka sa be le wa go mo gelepa.’ (Dan. 11:45) Temanyana ya go latela ga tso Daniyele a di bolabolang di šupetsa ka mokgo kgoši ya lebowa le bo yi berekisanang nabo go nyoko felang ka bona le gore rune re ko phonisiwa byang. (Dan. 12:1) Gabutšibutši temanyana yowa yi ra gore king? Mayikhele ke lebitso le lengwana la Kgoši ya rune ya gore yi kene ya lawola, Kreste Jeso. Ke mo a kene a “yemelela” batho ba Modimo go tlugisela ka 1914 mo Mmušo wage wo thomisa go lawola ku legedimong. Go se botala, o nyoko “tlogamela,” kela go maka se sengwana ka ntwa ya Aremaghedoni. Ntwa yone go ko ba go le mafelelo ya so Daniyele a bolabolang ka sona gore ke “nako ya go sasamela” ya go di phala ka mokana ga tsona tso di yyeng tsa ba gona.—Rev. 6:2; 7:14. w20.05 15-16 ¶15-17
Laboraro, May 11
Josefa a yisiwa Egepita.—Gen. 39:1.
Nakwela go le lebhantiti ke mokane a fošediwa jele ke mo go se na so a ka se makang. O yye a tseya dilo byang? Tsa gore ke mo a sa sa kgona go di maka a sanka a dulela go nagana ka tsona, o f’lo ya mahlong a maka mmereko wo ba mo neyyeng wona. Josefa ke mo a beyye Jehova mahlong lephelong lage. Ke mokane Jehova a rufa dilo ka mokana ga tsona tso Josefa a di makang. (Gen. 39:21-23) Re gopotsiwa gore batho ba lefase lowa ba na le lešidi fote a ba tshwarane gabutši. Le mong magageru ma ka re kwisa go baba. Mara mo nkare re tseya Jehova go le mo re ka tšhabelang gona, re ka sa šepisi kela ra lesetsa go mmerekela. (Pis. 62:6, 7; 1 Pet. 5:10) O sa lebale gore Josefa ke mo a na le gana hala ga 17 ya mengwaga mo Jehova a maka gore a lore. Di fo ba lekgwaying gore Jehova malata yage ya gore ma sa gola wa ma tshepa. Lekgono ba go tlala ga bo ba gore ba sa gola, ba tshwana le Josefa. Le bona ba na le tumelo ga Jehova. Ba bangwana ba yye ba fo fošediwa jele ka taba la go tshepegela Modimo.—Pis. 110:3 w20.12 16 ¶3; 17 ¶5, 7
Labone, May 12
Ba bitsa mapostola yala, ba ma teya, ke mokane ba re ma lesetse go bolabola ka lebitso la Jeso.—Meber. 5:40.
Petro wa lepostola le Johane wa lepostola ke mo ba tseya go hlorisiwa ka taba la go latelela Jeso le go tšhutisa ka yene go le selo se segolo ka matla. (Meber. 4:18-21; 5:27-29, 41, 42) Malata yane ke mo go sena selo sa go kwala so ne se ba tšebisa. Ka nthago ga nako ya go lefa, Makreste yane ya ku botala ya go tinyanafatsa ma makele batho dilo tsa gabutši go phala bo ba gore ke mo ba ma phigisa. Mo re beyisa, dipuku tsa Baebele tsa gore di yye dya ngwala ke Makreste ya mangwana di yye dya ya mahlong di gelepa batho le go neya batho ba dimiliyoni tshepo. Mmušo wo ne ba wo sabalatsa wo gona fote go se botala wo nyoko lawola batho ka mokana ga bona. (Mat. 24:14) Mara mmušo wo ne go le wonawona wa Roma ya ku botala wa gore ke mo wo hlorisa Makreste go fediye ka wona, mola malata ya go tshepega go le magoši ku legedimong. Bo ba go phigisa ba kgwile fote mo ba ka tsusiwa ba nyoko lawola ke Mmušo wo ne wo sabalatsa ke Makreste ya ne ba ma hloyye.—Kut. 5:10. w20.07 15 ¶4
Labohlano, May 13
[Abhrahama] ke mo a yemele poleke ya gore yi na le fandhiši ya go tiya, ya gore yi polanne le go yaga ke Modimo.—Maheb. 11:10.
Tumelo ya Abhrahama ga tso Modimo a mo tshepisiyeng tsona ne yi tiyye tsa nkare o kgona go bona Mesiya wa gore go nyoko ba Kgoši ya Mmušo wa Modimo. Sowa se makiye gore Jeso a botse Majuda ya dinako tsage gore: “Abhrahama papa wa lune o jabodiye ka matla mo a nagana ka gore o nyoko bona letšatši laka fote o le bonne ke mokane a jabola.” (Joh. 8:56) Di fo ba lekgwaying gore Abhrahama ke mo a di tšiba gore ditlogolwane tsage di nyoko ba gona Mmušong wa Modimo fote ne a tikemisele go yema go segela mo Jehova a maka so a se tshepisiyeng. Abhrahama o makiye ying sa gore se šupetsa gore ne a yemele poleke kela Mmušo wa Modimo? Sa mathomo, Abhrahama ne a sa kenakene ga tsa mmušo wa lefase lowa. O yye a hlawola go sa duli ga poleke ka yyoši gore le ka gonyana a sa thege mmušo wa batho. Go tokegela gana hone, Abhrahama a sanka a leketsa go timakela mmušo wage. Mara o yye a fo dula a theetsela Jehova mo a kene a Mo yemele gore a make tso a mo tshepisiyeng tsona. Dilo tso Abhrahama a di makiyeng di šupetsa gabutši gore tumelo yage ga Jehova o ka sa yi make selo. w20.08 3 ¶4-5
Mokibela, May 14
Ka taba la gore ye a kgwileng o tšwile ga tsa go sinya.—Mrm. 6:7.
Jehova o re tshepisa gore mo re šele re le pharadeyising a gona ye a nyoko hlayang gore: “Ke ya lwala.” (Jes. 33:24) Sosone se rela gore bo ba nyoko tsusiwang ba nyoko yenela ho mmeleng. Mara ba ka sa fo tsoga ba yenele. Mo ba ka tsoga ba yenele, mašaga le banghana ba bona ba ka sa ba tšibi. Di šupetsa nkare ka Sekete sa Mengwaga mo go lawola Kreste, re nyoko ba re kene re yenela mmeleng ka gonyana ka gonyana. Jeso o nyoko neya Papage gore a lawole mo go šele go fitiye sekete sa mengwaga. Ka nako yone Mmušo o ko ba o makiye dilo ka moka tso Modimo ne a nyaka go di maka fote batho ba ko ba šele ba yenele. (1 Makor. 15:24-28; Kut. 20:1-3) Nagana gore o nyoko tikwa byang mo o bona mašaga le banghana bago ba gore ba hlokofele ba tsusiwa. O nyoko ngwalangwala kela go jabola go nyoko go llisa? Ayitsano go jabola go nyoko go maka gore o yepelele Jehova? Mara so re se tšibang ke gore tsogo yi nyoko go maka gore o kwe o nyaka Papa wa rune wa gore o na le taba le rune le Morwayi wage wa gore o re nyaka ka matla. w20.08 16-17 ¶9-10
Lesonto, May 15
Ye mongwana le ye mongwana o na le so Modimo a mo neyyeng sona, ye mongwana ka mokgwa wowa, ye mongwana ka mokgwa wola.—1 Makor. 7:7.
Pawulo wa lepostola o yye a hlohletsela Makreste gore ma nagane ka taba ya go berekela Jehova ma sa šadha. (1 Makor. 7:8-9) Di fo šupetsa gore Pawulo ke mo a sa tseyele fase Makreste ya gore a ma soko šadha. Gabutšibutši, o yye a kgeta Thimothi wa gore le yene ke mo a sa šadha gore a make mebereko ye megolo ya diphutego. (Mafil. 2:19-22) Taba ya gore mogageru o šadhiye kela aa soko šadha a yi make gore a tshwanelege go maka mmereko wo mogolo ka phutegong kela e-e. (1 Makor. 7:32-35, 38) Jeso le Pawulo a sanka ba tšhutisa taba ya gore Makreste di nyaka ma šadhe kela ma dule ma sa šadha. Byalo, re ka re king ka taba ya go šadha le ya go sa šadhe? Sewokamelo sa October 1, 2012 se yi beyye gabutši taba yowa mo se re: ‘Gabutšibutši go šadha le go sa šadhe di tšwa ga Modimo. . . . Jehova aa nyake bo ba gore a ba soko šadha ba tšebise kela ba kwisiwe go baba ke taba yowa.’ Byalo di nyaka re hlompe magageru yawa ya gore a ma soko šadha ka ho phutegong. w20.08 28 ¶8-9
Mosopologo, May 16
Aa šiyo ye a tšibang letšatši lone le awara, . . . di tšiba ke Papa a ntoši.—Mat. 24:36.
Ga dinaga tse dingwana, batho ba kwa nkare o ka fo ya mahlong o bolabola mo o ba leyele ditaba tsa go bafala. Ba ba ba di wonngwe ka matla! Ga tse dingwana, batho a ba yi kene ya Modimo kela Baebele. Batho ba mo wene o dulang gona bona ba byang? Le mo nkare baa di jabolela kela e-e, Jehova o nyaka gore re tšhomayele go segela yene mong a re o kgotsofele. Mo go segele nako, Jehova o nyoko re botsa gore re yenetsiye mmereko ke mokane “bofelo bo nyoko tla.” (Mat. 24:14) Jeso o hlayye botala gore go nyoko ba le dilo tso di nyoko makegang tsa go šupetsa gore re mafelelong, fote dilo tsone di ka tšhoga di phiriketsiye malata yage gore ma sa yenetsi mmereko wa go tšhomayela. O yitseri malata yage “ma dule ma hlahlamme.” (Mat. 24:42) Le lekgono di gona dilo tso di ka re phikang mo re maka mmereko wowa tsa go yelana le tso di yyeng dya phika batho nakwela ya Nnowa. (Mat. 24:37-39; 2 Pet. 2:5) Byalo, a re nyake go tlonya ke selo mo re kene re maka mmereko wo Jehova a re neyyeng wona. w20.09 8 ¶1-2, 4
Labobedi, May 17
Ka mokana ga bona bo ba nyakang go dula ba tineyele ga Modimo ka go šala Kreste Jeso nthago, le bona ba nyoko hlorisiwa.—2 Thim. 3:12.
Sathane o “kwatiye ka matla” fote re ko ba re titshokanya mo re ka tipotsa gore re rune a ka sa re kraye. (Kut. 12:12) Go se botala, ka mokana ga rune tumelo ya rune yi nyoko leketsiwa. Lefase le thina le go bona “motšhatšhamelo wo mogolo wa gore a sanka wa ba gona go tlugisela lefase le thoma go segela gana byalo.” (Mat. 24:21) Ka nako yone, bo re dulang nabo ka ho mutšing kela mašaga ya rune ba ka re jikela fote le mmereko wa rune ba ka wo rakela. (Mat. 10:35, 36) Ayitsano le wene o nyoko tshwana le Kgoši Asa, ayitsano o ko di tshepeng tsa gore Jehova o nyoko go gelepa a boya a go pasopa? (2 Dikor. 14:11) Ke botala Jehova a kene a re lukiselela gore re be le tumelo ya go tiya gore re thogo teya re feta ga tso di nyoko re tlelang ku mahlong. Ke yene a yetetsang “lelata la go tshepega le la gore fote le hlalefiye” gore le re neye “tsa go ja ka nako ya gona” gore re thogo ya mahlong re kene re na le tumelo ya go tiya. (Mat. 24:45) Mara di nyaka le rune re karakare phela, di nyaka re make gore tumelo ya rune ga Jehova yi sa tekateki.—Maheb. 10:38, 39. w20.09 18 ¶16-18
Laboraro, May 18
Pelo ya kgoši yi tshwana le meetši ya gore maa yeela ka letsogong la Jehova. O ma phulela tsela gore ma ye mo yene a nyakang.—Diy. 21:1.
Jehova a ka berekisa moya wage wa go hlawolega gore a tšhofe bo ba nang le matšhika ya go lawola gore ba make tso yene a di nyakang. Batho baa di kgona go yepa mosela gore meetši ma thogo yelela mo bona ba nyakang. Le Jehova a ka berekisa moya wage wa go hlawolega gore tso bo ba nang le matšhika ya go lawola ba di naganang di yelane le tso yene a di nyakang. Mo tsotsone di makega bo ba go ba le matšhika ya lawola ba fo kwa di ba tšhofa gore ba segelele sepheto sa gore se berekela le batho Modimo. (Tshwanisa le Ezera 7:21, 25, 26.) King so re ka se makang? Re ka rapelela “magoši le ka mokana ga bona ba go lawola ba mmušo” mo ba tshwanele ba segelele dipheto tsa gore di ka yama mmereko wa rune wa go tšhomayela. (1 Thim. 2:1, 2, Neh. 1:11) Go fo tshwana le Makreste ya dinako tsa mapostola, le rune re rapelela magageru ya gore ma jele re šwennye.—Meber. 12:5; Maheb. 13:3. w20.11 15 ¶13-14
Labone, May 19
Le ye maka batho ba ditšhaba ka moka gore go be malata, le ba kolobetseneng.—Mat. 28:19.
Fote mo nkare ke wene ye ne o tšhutisa motho yene Baebele, o kwa nkare o ka tlogamela wa hlakela mo o mmona a kolobetsiwa! (1 Mathes. 2:19, 20) Bo ba gore a yi botala ba kolobetsiwwe ba tshwana le “mangwalo ya go thanakana,” ya gore ma thanaka bo ba tšhutiyeng nabo Baebele le phutego ka mokana ga yona. (2 Makor. 3:1-3) Di jabodisa ka matla tsa gore ka mengwaga ka mene, lefaseng ka mokana ga lona ne go na le gana hala ga 10 ya dimiliyoni tsa bo re ba tšhutisang Baebele kgwedi ye nngwana le ye nngwana. Fote ga mengwaga yonone, go kolobetsiwwe batho ba go teya ka ku ga 280 000 mongwaga wo mongwana le wo mongwana gore ba šupetse go le bona Dihlatse tsa Jehova le malata ya nyuwane ya Jeso Kreste. Dimiliyoni tso di šeleng tso re tšhutang natso Baebele re ka di gelepa byang gore le tsona di thogo kolobetsiwa? Mo Jehova a sa na a lefisele batho pelo gore ba thogo ba malata ya Kreste, le rune re nyoko bereka re šwennye gore re thogo ba gelepa gore ba yakgoswe ba kolobetsiwa. Phela a go sa na nako!—1 Makor. 7:29a; 1 Pet. 4:7. w20.10 6 ¶1-2
Labohlano, May 20
Modimo aa kwane le ba go ba le magetla, mara o šupetsa gore o lukiye ga bo ba gore ba tinyanafatsiye.—Jak. 4:6.
Kgoši Sawulo aa tihlupa ka go theetsela Jehova. Le mo moporofeta Samuwele a bolabola naye ka taba yage ya go sa theetsele, o yye a fo swaya molala. O yye a leketsa go tiyemelela a maka nkare tso a di makiyeng a yi tsa selo fote a boya a phiga ka ba bangwana. (1 Sam. 15:13-24) Sawulo, go maka tsotsone ke mokgwa wage. (1 Sam. 13:10-14) Sa go babisa pelo ke gore, o yye lesetsa go ba le magetla go mo mamarela. Ke mo a sa tikemisela go tšhentšha ka mokgo a naganang, ke mokane Jehova a sa sa jabolela le go mo yamogela. Gore re thogo tšhuta ga mošupetso wa Sawulo, di nyaka re tiputsise diputsiso tsowa: ‘Mo ke bala Lentsu la Modimo fote le n’wolola, ayitsano ke leketsa go tiyemelela? Ayitsano ke nagana gore tso ke di makang a dya befa ka matla? Ayitsano ke phega ka ba bangwana mo ke sinnye?’ Mo nkare go gongwana re fetodiye ka gore eya, di nyaka re lukise ka mokgo re naganang le ka mokgo re tseyang dilo. Mo re sa make selo, re nyoko kakola magetla ke mokane Jehova a sa sa re tseya re le banghana bage. w20.11 20 ¶4-5
Mokibela, May 21
Mo gopole o sa le ye monyana ga Modimo ye Mogolo ye a go makiyeng, go soko bane go segela matšatši ya gore ma na le tsa go kgahleletsa le mengwaga ya gore o nyoko re: “A ke sa natefela ke selo.”—Mmo. 12:1.
Lune ba gore le sa gola tikgeteleneng gore le nyoko berekela mang. Di nyaka o di tšiba ka bowenemong gore Jehova ke wa mošaga mang, tso a nyakang go di segelela le gore o nyaka o make ying mo o kene phela. (Mrm. 12:2) Ka mokgonone, o ko thogo segelela sepheto sa gabutši ka matla sa go berekela Jehova. (Još. 24:15) Mo nkare o dula o bala le go tšhuta Baebele ka moka matšatši, ga Jehova o nyoko ya mahlong o mo nyaka ka matla fote tumelo yago gage yi nyoko fo ya yi hluhlutela. Tipotse gore tso Jehova a di nyakang o nyoko yetisa tsona ka ku mahlong. Lefase la Sathane le re mo o le segele ga dilo tse dingwana o boya o di berekisa ka mokgo o nyakang, o nyoko jabola. Mara re di tšiba gabutši gore bo ba lelekisanang le dilo tsa majabajaba, ba tihlabanya “ka mokana ga gona ka dilo tsa go tlala tsa go baba.” (1 Thim. 6:9, 10) Mara mo o theetsela Jehova fote o tipotsa gore tso yene a di nyakang o nyoko yetisa tsona ka ku mahlong, o nyoko phomelela wa boya wa ‘šupetsa gore o hlalefiye.’—Još. 1:8. w20.10 30-31 ¶17-18
Lesonto, May 22
Ke tshwanele ke sabalatse ditaba tsa go bafala tsa Mmušo wa Modimo . . . , ka taba la gore ke tso ba nrummeng tsona.—Luk. 4:43.
Ka dinako tsa mapostola, molayetsa wa go tšhomayela wo Jeso ne a wo maka ke mo wo maka gore batho ka mokana ga bona ba be le tshepo. O yye a botsa malata yage gore ma ye mahlong ma kene ma maka mmereko wo a šeleng a wo thomme wa go tšhomayela “go segela dipolekeng tsa kgole ka matla tsa lefase.” (Meber. 1:8) Nnete ke gore ne ma ka sa kgone go maka mmereko wo ka matšhika ya wona. Ne di nyaka ma be le moya wa go hlawolega, go leng so Jeso a ma tshepisiyeng sona gore se nyoko ma “gelepa.” (Joh. 14:26; Zak. 4:6) Ka Pentekoste ya 33 C.E., malata ya Jeso ma yye ma yamogela moya wa go hlawolega. Moya wa go hlawolega wo ma gelepiye gore ma thomise go tšhomayela, di so yi kaye batho ba go tlala ka matla ba yye ba yamogela ditaba tsa go bafala. (Meber. 2:41; 4:4) Mo malata ya Jeso ma phigisiwa, a sanka ma hlagasela mara ma yye ma kgopela Modimo gore a ma gelepe. Ma rapele ma re: “Maka gore malata yago ma ye mahlong ma bolabola lentsu lago ma šišimele.” Ma yye ma tlala ka moya wa go hlawolega ke mokane ma ya mahlong ma “bolabola lentsu la Modimo ma šišimele.”—Meber. 4:18-20, 29, 31. w20.10 21 ¶4-5
Mosopologo, May 23
Mangwalo ma re Kreste o re rwalele senyama sa rune; ke mokane . . . o yye a tsusiwa.—1 Makor. 15:3, 4.
King so se makang gore re nape re tshepa gore Jehova o yye a tsosa Jeso? Ke mo go na le ba go tlala ba gore ba di bonne gore Jeso o yye a tsusiwa. (1 Makor. 15:5-7) Motho wa mathomo ye Pawulo wa lepostola a bolabodiyeng ka yene wa gore o di bonne ke Petro wa lepostola (Kheyifase). Mogoba wa mapostola le wona wo hlayye gore Petro o yye a bona Jeso wa gore o yye a tsusiwa. (Luk. 24:33, 34) Go tokegela gana hone, le “lesome le mabedi” ya mapostola ma yye ma bona Jeso ka nthago ga mo a šele a tsusiwwe. Ke mokane Kreste “o yye a nyarela ga magageru ya go teya ka ku ga 500 ka nako ka yyoši,” di ka makega gore ke nakwela ma gahlanne ma jabodiye ku Galeliya ka mokgo Matewu 28:16-20 yi hlayyeng. Fote Jeso o yye a ‘nyarela le ga bhute wage ye ba reng ke Jakobo’ wa gore o yye a thomisa ka go sa dumele gore Jeso ke Mesiya. (Joh. 7:5) Mara ka nthago ga mo Jakobo a di bonne gore Jeso o tsusiwwe o yye napa a tshepa. Sa go napa se ro jabodisa ke gore gana hala ga bo 55 C.E. mo Pawulo a ngwala lengwalo lowa, bo ba di bonneng gore Jeso o tsusiwwe ke mo ba kene ba sa phela, tsa gore mo nkare go na le wa gore aa tshepe taba yone a ka butsisa bona. w20.12 3 ¶5, 7-8
Labobedi, May 24
Jehova o nyoko mo tiyisa mo a kgahlisele ke bolwele.—Pis. 41:3.
Mo re sa titsose kela ka matlamatla mo nkare re hlupa ke bolwele bya gore a bo fole, go ka ba ntshitshire go nagana dilo tsa gabutši. Byalo, kgopela Jehova gore a go gelepe. Le mo gana byalo a sa re fodisi ka mohlolo, mara wa re kgomoletsa fote a boya a re neya matšhika ya gore re thogo tiyisela. (Pis. 94:19) Mo re beyisa, a ka hlohletsela magageru gore ma tle ma re gelepe go maka mmereko wa ka ho gaye. A ka hlohletsela magageru gore ma rapele le rune. Kela a ka maka gore re gopole dilo tsa gore di ka re kgomoletsa tsa go tšwa Lentsung lage, tsa go tshwana le tshepo ya go kraya lephelo la go yenela la go se na malwele le tsa go baba, ga lefase la nyuwane lo le saga tlang. (Mrm. 15:4) Mara re ka kwa re sa sa kgona go tšhomayela ka mokgo re nyakang ka gona. Mogageru wa mosadi ye ba reng ke Laurel, o yye a dula teng ga motšhene wa go mo gelepa gore a thogo wona 37 ya mengwaga! Fote ke mo a na le khensa, diophareyišene le bolwele bya letlalo. Mara a sanka dya mo maka gore a lesetse go tšhomayela. O yye a tšhomayelela dinese le ba bangwana ba go bereka sepetlele ba gore ba tlile mutšing wage fote yye a gelepa gana hala ga 17 ya batho gore ba tšibe nnete ya Baebele! w20.12 24 ¶9; 25 ¶12
Laboraro, May 25
Jehova o ka ho nthoko gaka; Nka sa tšhoge selo. Motho a ka mmaka ying mara?—Pis. 118:6.
Pawulo wa lepostola ke mo a di nyaka go gelepiwa. Gana hala ga bo 56 C.E., mogoba wa batho wo yye wa mo gogeyisa wa mo ntsha ka tempeleng ya Jerusalema wa boya wa leketsa go mmolaya. Letšatši la go latela, mo Pawulo ba mo leya ga khota ya Sanhendrini, ke mo go f’lo šala ka gonyana gore manaba yage ma mo tlopolanye. (Meber. 21:30-32; 22:30; 23:6-10) Ka nako yonone di ka makega gore Pawulo ke mo a tiputsisa gore, ‘Mara nko tiyisela go segela leng? Pawulo ba yye ba mo gelepa ka mokgo mang? Bošego bya ka nthago ga mo Pawulo a fošediwwe jele, “Morena,” Jeso, o yye a yema ka nthoko gage ke mokane a re: “Šišimala! Go fo tshwana le ka mokgo ne o tšhomayela ka nna hala Jerusalema, di nyaka o tšhomayele le ku Roma.” (Meber. 23:11) Ye lune, a ro napa a tiyelela! Jeso o thanakiye Pawulo ka taba la mmereko wago tšhomayela wo a wo makiyeng ku Jerusalema. Fote o tshepisiye Pawulo gore o nyoko segela Roma a tšhireletsegiye, gore a thogo ya mahlong ka mmereko wa go tšhomayela gana hone. Ka nthago ga mo a kwile mantsu yane, Pawulo o yye a tikwa a tšhireletsegiye go tshwana le sengwananyana mo se le matsogong ya papa sona. w20.11 12 ¶1, 3; 13 ¶4
Labone, May 26
Re na le tshepo . . . , ya gore a re yi kamake fote yi ka sa tšhentšhi.—Maheb. 6:19.
Tshepo yo re nang nayo ya Mmušo wa Modimo yi tshwana le “tshipi ya go maka gore sekepe se sa thogathoge,” fote tshepo yone yi maka gore re tsike le mo re tlela ke tsa go re ghula tsa go sa fele kela go na le tso di re šekedisang. Ghayela ka tso Jehova a di tshepisiyeng ku mahlong ga gore re ka sa sa šekedisa ke selo. (Jes. 65:17) Tipone o le ga lefase la nyuwane la gore le bebiye fote go se na tsa go re kgongwetsa. (Mmik. 4:4) Tshepo yago yi nyoko tiyelela mo o kene o bolabodisana le ba bangwana ka yona. Maka so o ka se kgonang ga mmereko wa go tšhomayela le wa go maka batho malata. Mo o ka maka tsotsone, ‘o ka sa kamake gore tso o tshepisiwweng tsona o nyoko feleletsa o di krayye.’ (Maheb. 6:11) Mo lefase lo la Sathane le kene le bakiye mafelelong re nyoko hlakana le tsa go re ghula tsa go maka gore re šekele. Re ko teya re tshwarelele ga tso di re ghulang fote re dule re kgibiye, go se ka matšhika ya rune mara ka taba la go tshepa Jehova. Tla re šupetseneng ka tso re di makang gore re tshepa tso Jehova a re tshepisiyeng mo a re: “O ko ba le matšhika mo o dula o bebiye fote o šupetsa gore o na le tshepo.”—Jes. 30:15. w21.01 7 ¶17-18
Labohlano, May 27
Jehova o kwana le ba bangwana ka matla.—Jak. 5:11.
Jakobo 5:11 yi re taba ya gore Jehova o kwana le ba bangwana ka matla yi sipidisana le mekgwa ye mengwana yo yi makang gore re šutele thina gage go leng go kwelana go baba. (Ek. 34:6) Mokgwa wo mongwana wo Jehova a šupetsang gore o re kwela go baba wo bonala mo a re tshwarela ga tso re kekemisang ga tsona. (Pis. 51:1) Ka ho Baebeleng go kwelana go baba a di rele go fo tshwarela motho nje. Go kwelana go baba ke ka mokgo motho a tikwang mo a bona ye mongwana a kgahleletsegiye ke mokane dya mo tšhofa gore a mo gelepe. Ka mokgo Jehova a nabelang go re gelepa go phala le ka mokgo mmane a tikwang ka ngwanage. (Jes. 49:15) Mo di re kgahleletsiye Jehova di mo tšhofa gore a re gelepe ka taba la gore o kwelana go baba. (Pis. 37:39; 1 Makor. 10:13) Re ka šupetsa gore re kwela magageru go baba mo re ma tshwarela ga gore a maa re tshwara gabutši. (Maef. 4:32) Mokgwa wo mongwana wa go šupetsa gore re kwela magageru go baba ke mo re ma gelepa mo di ma thathafela. Re ba re yekisela Jehova, mong yene mošupetso wa go kwana le ba bangwana ka matla.—Maef. 5:1. w21.01 21 ¶5
Mokibela, May 28
Kreste . . . o le [šiyele] so le ka beyisang ka sona gore le thogo gata thina ka matla le mo yene a gatiyeng.—1 Pet. 2:21.
Hlogo ya mutši di nyaka di sa mo tlonyi. Di nyaka a pasope gore mmereko wone wo sa tseye nako yage ya go tlala la go šinya a šitega go pasopa ba mutši wage ga tso tsa Modimo le ka mokgo ba tikwang le go tšhutisa ba mutši wage. Jehova wa re tšhutisa a boya a re wolola ka taba la gore o re nyakela tsa gabutši. (Maheb. 12:7-9) Jeso le yene go fo tshwana le papage o tšhutisa bo a ba lawolang a kene a ba šupetsa gore o ba nyaka ka matla. (Joh. 15:14, 15) Mo a wolola o tiyisa ganong mara a kene a na le pelo ya gabutši. (Mat. 20:24-28) Wa di kwisisa gore a ra yenela fote re ka kekemisa go gongwana. (Mat. 26:41) Hlogo ya mutši ya gore yi kopisela ga Jehova le Jeso yi ka sa lebale gore ba mutši wa yona a baa yenela. Mosadi wage le bana bage aa ba “kwatele ka matla”. (Makol. 3:19) Mara o berekisa tšhiko yo yi leng ga Magalata 6:1, a boya a leketsa go ba wolola a kene a “kgibiye” a sa lebale gore le yene aa yenela. Go fo tshwana le Jeso wa di tšiba gore di nyaka a be mošupetso wa gabutši. w21.02 6-7 ¶16-18
Lesonto, May 29
Se sengwana le se sengwana so se phelang—se thanake Jah.—Pis. 150:6.
Jehova o berekisiye sehlabelo sa go lepolla go reka lephelo la ye mongwana le ye mongwana ka phutegong, gabutšibutši la batho ka mokana ga bona. (Mar. 10:45; Meber. 20:28; 1 Makor. 15:21, 22) Byalo a di makatse mo a hlawodiye Jeso gore go be yene hlogo ya phutego ka taba la gore o re kgwele gore re thogo kraya lephelo. Ka taba la gore Jeso ke hlogo ya rune, o na le matšhika ya go maka molawo a boya a bone gore ye mongwana le ye mongwana ka mutšing le ka phutegong wa wo latelela. (Magal. 6:2) Mara Jeso aa fo maka molawo fela. Wa re pasopa a boya a šupetsa gore o nyaka ye mongwana le ye mongwana wa rune. (Maef. 5:29) Magageru ya basadi ma šupetsa gore ma hlompa Kreste ka go latelela tso magageru ya gore o ma hlawodiye ma ma yetetsang ka tsona. Mo magageru ma hlompa ma boya ma tseyela magageru ya basadi gedimo, ma šupetsa gore ma kwisisa taba ya bohlogo gabutši. Mo ka mokana ga bona ka phutegong ba kwisisa le go hlompa tšhiko ya Baebele ga taba ya bohlogo, phutego yi nyoko tikwisa ka go beba. Sa go di phala ka moka ke gore, re nyoko thanaka Papa wa rune wa legedimong le wa gore fote o re nyaka ka matla, Jehova. w21.02 18-19 ¶14-17
Mosopologo, May 30
Dafita o yye a butsisa Jehova.—1 Sam. 30:8.
Nakwela Dafita le banna bo ne a le nabo ba kene ba tšhaba, ba yye ba šiya mitši ya bona ke mokane ba ya ntweng. Mo ba sa yye, masole ya gore ke manaba ya bona ma yye ma kutulugela mitši ya bona ke mokane ma tseya basadi le bana ma ba yisa bobhantiting. Hala Dafita go le ye mongwana, ke mo a ka fo re ka taba la gore ke segele ga tsa go lwa dintwa, a ka fo maka polane ya go phonisa batho bowa ba gore ba ba makiye mabhantiti. Mara Dafita o yye a llela ga Jehova. Dafita o yye a butsisa Jehova gore: “Ke wo lelekise mogoba wowa wa go tsama wo sinyanya?” Jehova o yye a re Dafita a wo lelekise a boya a mo tshepisa gore o nyoko phomelela. (1 Sam. 30:7-10) O ka tšhuta ying ga taba yowa? Butsisela mo o soko segelela dipheto. Lune ba gore le sa gola, butsisaneng babelegi ba lune. Le ga bagolo ba gore ba butšwiye o ka kraya mayele ya gabutši. Jehova o kgetiye banna bowa ka taba la gore wa ba tshepa, le wene ba tshepe. Jehova o ‘neyye’ phutego banna bowa. (Maef. 4:8) Di nyoko go gelepa ka matla mo o ka yekisela tumelo ya bona le go theetsela tso di ka go hlalefisang tso ba di hlayang. w21.03 4-5 ¶10-11
Labobedi, May 31
[Di ka sa] ro re yahluganya le Modimo.—Mrm. 8:38, 39.
Jeso o yitseri mo re tšhuta mara re sa di berekisi, re fo titshwanela le morenela wa go yaga ntlo santeng. Monna yewa o šinya a bhahla, mara o fo berekela mahala wa tšiba. Ke ntaba? Ka taba la gore mo go tla sedingwane le pula ya mogogola, di nyoko suwelanya ntlo yone. (Mat. 7:24-27) Ho le rune re sa berekisi tso re di tšhutang, re ko fo ba re tshwere ya go kgana. Mo re tlela ke tsa go baba kela re hlorisiwa, o ka kraya tumelo ya rune yi tekateka. Mara mo re berekisa tso re di tšhutang, re ko thogo segelela dipheto tsa gabutši, re ko fo ya re kene re beba fote re ko kweng le tumelo ya rune yi tiyelela. (Jes. 48:17, 18) Mo re nyaka gore re dule re sa thogathoge le mo re ghulana le tsa go baba, di nyaka re tisamele ka Jehova ka go mo rapela le go dula re titšhutisa Baebele. Fote re sa lebale gore selo se segolo ka matla ho ga rune ke go gadimisa Jehova. Mo re maka ka mokgonone, re ka tshepa re tiyye gore Jehova a ka sa re lesetse fote a go na le selo ka ssoši so motho a ka se makang sa gore Jehova a sa sa re nyaka.—Maheb. 13:5, 6. w21.03 15 ¶6; 18 ¶20