Lefèvre d’Étaples Wahandele Ñgeno Ovanthu Aveho Vanoñgonoka Ondaka ya Huku
MO Tyalumingu tyimwe komuhuka yo 1520, ovanthu vakala ko Meaux, epundaumbo limwe etutu mo Paris, ankho kavasoko okuti etyi veiva mongeleya otyili. Ankho vatehelela o Ivandyeliu melaka lio tate yavo, o Francês tyipona o Latina!
Omupitiyi wo Mbimbiliya ankho uhimbika ovilinga ovio, Jacques Lefèvre d’Étaples (mo Latina o Jacobus Faber Stapulensis) wahonekela epanga liae okuti: “Ove upondola okusoka ombili Huku akala nayo yokulunda [ovanthu] aveho opo vanoñgonoke Ondaka yae.”
Pomuvo opo, Ongeleya Yokatolika, novanongo konthele yonongeleya voko Paris, vaanyene okuundapesa Ombimbiliya yapitiyua melaka ovanthu vapopia. Mahi oityi tyalundile Lefèvre okupitiya Ombimbiliya melaka lio Francês? Iya oityi alinga opo akuateseko ovanthu aveho okunoñgonoka Ondaka ya Huku?
ANKHO WOOVOLA EHANGUNUNO LIOTYOTYILI LIO VIHONEKWA
Etyi ehenepitiye Ombimbiliya, Lefèvre walingile ononkhono opo aovolole nawa ehangununo liovihonekwa viokohale vipopia konthele yomalongeso omanyingi. Lefèvre ankho waimbuka okuti onondaka ombo ankho mbayapulwa nomatutu iya tupu ankho mbapengeswa unene mokueenda kuomanima omanyingi. Momaovololo ae konthele yehangununo liotyotyili lio vihonekwa, ahimbika okulongesa Ombimbiliya Mongeleya Yokatolika, o Latina Vulgate.
Ononkhono alinga mbokulilongesa Ovihonekwa mbemukuatesako okunoñgonoka okuti “otyili tya Huku otyo vala tyifuisapo omilao . . . Iya tyeeta ehambu enene.” Ngotyo, Lefèvre ahimbika vali okulilongesa omatavelo ae iya alingi atyiho opo apitiye Ombimbiliya.
Mo 1509, Lefèvre wahoneka omikanda vitano vio Salmu vielikalela mo Latina okukutikinyamo onondaka mbumwe ankho aviukisa nawa mbo Vulgate. Tyelifwa notyo, ovanthu ovanongo vo pomuvo wae, velikuatehilile opo vavase “onondaka mbaviuka” mbo Mbimbiliya. Ononkhalelo mbae mbokuhangununa Ovihonekwa mbakuatesileko ovapitiyi ovakuavo vo Mbimbiliya.—Tala okakasa kati “Oñgeni Martinho Lutero Aavelwa Ondundo na Lefèvre.”
Omitete vina ousapi upopia konthele ya Huku, mo Salmu, ngevi tuvasa mo Fivefold Psalter, walingwa mo 1513
Ombimbiliya itiwa Fivefold Psalter (Omikanda Vitano Vio Salmu) ankho yeliyapauka omitete iya naapa pavasiwa ousapi upopia konthele ya Huku, okukutikinyamo o Tetragrama, omaletela ekuana o Hebreu alekesa enyina lia Huku.Mokonda Lefèvre watyitilwa mo Katolika, wanoñgonoka okuti opo kukale ongeleya, Ovihonekwa ankho viesukisa haunene vikale melaka eli ovanthu vapopia tunde kohale. Mahi, oñgeni ankho ovanthu vapondola okupola ouwa Kovihonekwa ovio, tyina pomuvo opo ankho viahonekwa vala mo Latin?
OMBILMBILIYA YAPITIYWA MONKHALELO YAPEPUKA PALA OVANTHU AVEHO
Onkhalelo ono Ivandyeliu mbahimbika mbalekesa okuti Lefèvre wahandele okupitiya Ombimbiliya monkhalelo imwe yapepuka pala ovanthu aveho momalaka avo muene
Ohole ya Lefèvre Nondaka ya Huku yemukuatesako okupitiya Ombimbiliya monkhalelo iivala nawa kovanthu ovanyingi. Opo etyivile okulinga etyi ankho ahanda, mu Pepo Linene yo 1523, wapitiya ononthele onombali mbo Ivandyeliu melaka lio Francês. Omukanda oo omututu, namphila ankho vahapondola okuulanda, mahi otyo ankho tyapepuka kovanthu pala okukala nomikanda vio Mbimbiliya.
Ovanthu ovanyingi avahambukwa unene tupu atyivekalesa nawa. Moluotyo, ovanthu aveho ovalume novakai ankho vahanda unene okutanga onondaka mba Jesus melaka liavo muene, ovihonekwa viatetekelwa okulingwa mohanyi yotete.
VAKALELE TYAPAMA OPO VAPITIYE OMBIMBILIYA
Konthyimbi yo Ivandyeliu, Lefèvre wahangununa okuti ovihonekwa apitiya melaka lio Francês “o pala vala ovanthu vahatangele unene,” tupu vonongeleya ankho “vapondola okueleka otyili tyoivandyeliu kuvana ankho venayo mo Latin.” Mahi oñgeni Lefèvre ankho apondola okukuatesako ovanthu ovanyingi okutavela otyili Ombimbiliya ilongesa?
Lefèvre ketavelele ovanthu, nomatavelo ankho ekahi mokapela ko Katolika emulingisise. (Marcos 7:7; Colossenses 2:8) Lefèvre wakalele nonthumbi yokuti pena omuvo umwe “ovanthu mavanoñgonoka o Ivandyeliu yotyotyili momalaka avo muene mouye auho, moluotyo ovanthu ankho kavapondola okukala monongeleya mbomatutu.”
Lefèvre walinga atyiho opo eliyakulile kovanthu vana ankho vekahi nokumulinga omukuele mokonda Yombimbiliya yapitiwa mo Francês. Wahololola omatutu avo etyi apopia okuti: “Oñgeni mavalongesa [ovanthu] okutavela atyiho Jesus Kristu atuma, tyina ovo muwene vahasuku netyi ovanthu vapondola okutala iya avatange o Ivandyeliu ya Huku melaka liavo muene?”—Romanos 10:14.
Katyituhuvisa okutala okuti, omatavelo amwe ankho alongueswa Mosikola onene yo ko Paris—no sikola yo Sorbonne—vahetekelele okutalameka Lefèvre. Mu Kwenye Kunene yo 1523 kavahandele Ombimbiliya yapitiywa melaka liavo muene iya avapopi okuti Ombimbiliya ikahi “Nokunyona Ovanthu mono Ngeleya.” Inkha Ohamba Francisco I keyelipakelepo ñgeno ame ankho hono vandyihana okuti ndyimunthu umwe uhanda okulinga okapela kae.
MOKONDA WATI “FILUU” ETYIVILI OKUFUISAPO OTYILINGA TYAE
Lefèvre kayekele onondyaya ankho mbulingwa kovilinga viae, mbumutalule kokupitiya Ombimbiliya. Mo 1524, etyi amana okupitiya Ovihonekwa vio Gregu (ankho viihanwa okuti o Testamendu Omphe), alekesa omukanda wo no Salmu meleka lioko França iya vana ankho vetavela vapondola okulikuambela ‘nonthilo onene.”
Ovanongo vo ko Sorbonne kavakalele vala ngotyo, mahi valingile omaovololo kuetyi Lefèvre alingile. Liwa-liwa avatumu okuyoka Ovihonekwa vio Gregu otyo ovanthu vatala iya avahololola ovihonekwa viapitiywa na “Lutero opo veviyakulile .” Etyi vemuihana opo apopie etyi asoka, Lefèvre atokola okutualako okukala “filuu” iya aende noko Estrasburgo. Ngotyo, atualako okupitiya Ombimbiliya mahi, tyaholama. Namphila vamwe vasoka okuti walinga ngotyo mokonda kakolele omutima, mahi ankho una onthumbi yokuti oyo nkhalelo yaviuka opo akumbulule vana ankho vehetavela “olumono” luotyili tyo Mbimbiliya.—Mateus 7:6.
Etyi palamba enima like etyi Lefèvre akaholama, Ohamba Francisco I aholovona omona wa Lefèvre ankho una omanima ekuana utiwa Charles opo akale omulongesi. Otyilinga apewa tyemuavela omuvo wokumanuhula okupitiya Ombimbiliya. Wamanuhula okupitiya Ombimbiliya mo 1530 iya onthele imwe ailingwa mo Francês, mo Antuérpia, etyi yetavelwa no Mutumini utiwa Charles V.b
OVIPUKA OVINENE VIESALA KONYIMA
Mokueenda kuomuenyo wae, Lefèvre ankho ukevelela okuti ovanthu vonongeleya mavayekepo ovipuka ovivi iya avanoñgonoka etyi Ovihonekwa vilongesa. Ankho una onthumbi yokuti: “Kese Omukristau maholovona etyi ahanda okutanga iya elilongesa muene etyi Ombimbiliya ipopia.” Walinga atyiho opo Ombimbiliya ikale monkhalelo yapepuka pala ovanthu aveho. Etyi ankho ahanda okutala, onongeleya mbulinga omapiluluko iya ambuibuka okuti etyi tyapenga, ambuyekepo okuliyumba onthumbi. Mahi nongotyo, Lefèvre wakalele nomthumbi yokuti, wakuatesako ovanthu aveho okunoñgonoka Ondaka ya Huku.
a Etyi palamba omanima etano mo 1535, omupitiyi umwe woko França utiwa Olivétan walekesa Ombimbiliya apitiya melaka liae lio konthuko. Waovoloe nawa momikanda via Lefèvre etyi ankho ekahi nokupitiya Ovihonekwa vio Gregu.
b Etyi palamba omanima etano mo 1535, omupitiyi umwe woko França utiwa Olivétan walekesa Ombimbiliya apitiya melaka liae lio konthuko. Waovoloe nawa momikanda via Lefèvre etyi ankho ekahi nokupitiya Ovihonekwa vio Gregu.