Oityi Onombangi Valinga Ovanthu Vakwavo Vali Monongeleya Ononkhwavo?
Onthwe tulikwatesila ovanthu aveho tuvelinge olwembia, tuvelinge okankhenda, nonthilo. Tyina twamatale Ombangi ya Siovaa wasoya, a hamwe wayeka-po umwe okufenda Huku, tumwovola,a etyimono okuti tumuhole, atumukwatesako akale vali noupanga ali nao na Huku—Luka 15:4-7.
Evi omunthu alinga pamwe ovio vimutwala umwe kokupolwa mewaneno. (1 Ova Kolindu 5:13) Mahi, mokonda onthwe tuhole umwe unene ava tufenda navo Huku, tulikwatesila tukwateseko omunthu oo tyina ehenepolwe mewaneno, opo ehehike kokupolwa mewaneno. Nankho umwe wapolwa mewaneno, nongootyo nkhele tumulinga onthilo, tumulinga olwembia, mokonda otyo Huku ahanda tulinge.—Maluku 12:31; 1 Petulu 2:17.
Oityi tyitwala omunthu kokupolwa mewaneno?
Ombimbiliya yetyipopia nawa okuti tyina omukwa-Kilisitu amalingi onkhali onene ehelivele, opo una okupolwa mewaneno.b (1 Ova Kolindu 5:11-13) Ombimbiliya ipopia ononkhali mbupolesa omunthu mewaneno. Mbumwe pumbo tyati, omaumbalehi, ounkholwa, okwiipaa, okulitekula onya, okuvaka.—1 Ova Kolindu 6:9, 10; Ova Ngalasiya 5:19-21; 1 Timotiu 1:9, 10.
Mahi, katupolo vala liwa-liwa mewaneno omunthu walinga onkhali. Ovakulu vewanenoc tete vemukwatesako ayeke-po evi alinga vihekahi nawa. (Ova Loma 2:4) Velikwatesila umwe vemukwateseko nae etyisoko tyokuyeka-po evi ankho alinga, mahi vetyilinga nomapole, vetyilinga tyiyola-yola, nokankhenda. (Ova Ngalasiya 6:1) Otyo valinga tyipondola umwe okutwala ou walinga etyi tyapenga kokulimona okuti etyi alinga tyapenga, elivele. (2 Timotiu 2:24-26) Namphila mavawana-wana okumukwatesako, mahi otyo apikiya vala etyi Ombimbiliya ipopia, ehelivele, opo, pahe una okupolwa mewaneno. Ovakulu vewaneno vena vala okupopila ewaneno okuti, omunthu oo pahe hambangi-ko vali ya Siovaa.
Ovakulu vewaneno velikwatesila vakwateseko vokwalinga onkhali etyimone okuti etyi alinga tyapenga, mahi vetyilinga nomapole, vetyilinga tyiyola-yola, nokankhenda
Oityi tyihandela umwe okupola mewaneno omunthu walinga onkhali? Tyimwe, opala ewaneno lityivile okuyaka ovitumino vya Huku viasukuka, otyikwavo opala ewaneno lityivile okuliyakulila liahahongilinywe. (1 Ova Kolindu 5:6; 15:33; 1 Petulu 1:16) Ya tupu otyikwavo opala, tyikwateseko wokwalinga onkhali okuyala etyi alinga, elikwatesila etyiyeke-po.—Ova Hembeleu 12:11.
Oityi Onombangi mba Siovaa valinga vana vokwapolwa mewaneno?
Ombimbiliya yati ovakwa-Kilisitu vena “okutyiyeka-po tyokulihonyaika” nomunthu wapolwa mewaneno, tupu aiti, “nokulia vala mwahaliei nae.” (1 Ova Kolindu 5:11) Onthwe katulihonyaika nomunthu wapolwa mewaneno. Mahi, tupu katumuniange-la vala opo. Tumulinga onthilo. Upondola okuya komaliongiyo etu, ava mavasiko vapondola mavemukukunya.d Tupu upondola okwiita ovakulu vewaneno vemukwateseko moupanga wae na Huku.
Vokwapolwa mewaneno vapondola okuya komaliongiyo
Ya pahe oityi tyilingwa-po tyina wokwapolwa mewaneno ena omuhikwena novana vae mahi nkhele Onombangi mba Siovaa? Etyi ankho alinga tyokufenda Huku novo meumbo liae, tyitalama, mahi etyi tyo-umbunga nkhele tyitwala-ko. Mokonda vakala vala meumbo like, otyinepo tyavo, neevi ankho valinga aveho velilekese okuti velihole, ovio nkhele vitwala-ko.
Omunthu wokwapolwa mewaneno upondola okwiita ovakulu vewaneno vemupile-pile, vemupameke, nokumupa ondundo elivele, akondoke ku Huku. (Sakaliya 1:3) Ine uyeka-po evi alinga viapenga, etyilekesa umwe okuti pahe wesuka natyo tyokukwama monondunge mb’Ombimbiliya, opo upondola okukondoka vali mewaneno. Ewaneno “malimulingi okankhenda avemwevela, avemupameka,” Ngeetyi ovakwa-Kilisitu voko Kolindu valingile etyi umwe ankho walingile onkhali ayeka-po evi alinga viapenga.—2 Ova Kolindu 2:6-8.
Oñgeni vokwapolelwe mewaneno vakala tyina vakondoka?
Tala etyi tyapopia vamwe p’Onombangi mba Siovaa vokwapolelwe mewaneno mahi pahe avakondoka ku Huku.
“Etyi nati ndyikondoke mewaneno, nasokele okuti ovakulu vewaneno mavahande okunoñgonoka atyiho nalinga omanima nakala kondye yewaneno. Mahi ina, ngwe avati vala, ‘Onthwe tuhanda ulikwatesile weende nokomutwe.’ Etyi netyiiva andyitulu umwe omutima.”—Maria, Estados Unidos.
“Vomewaneno ankho vakevela vala ndyikondoke. Andyityimono okuti naina venthyole. Vakwetu mewaneno vankhwatesileko okutyimona okuti naevelwa, nokulikwatehila okutala komutwe. Ovakulu vewaneno apeho ankho vankhwatesako moupanga wange na Siovaa. Vamphamekele, avankhwatesako okumona okuti ku Siovaa nkhele ndyina ouwa, Siovaa nkhele unthyole.”—Malcom, Serra Leoa.
“Ame ndyihambukwa okutala okuti Siovaa uhole unene ovanthu vae, nokutala okuti eongano liae apeho liasukuka. Namphila ovanthu vokondye vetyitala ngatyina onya, mahi tyesukisa, otyo otyipuka tyaviuka tyina okulingwa. Okutala okuti tate yetu Keulu utuhole, utweevela, tyinthyambukiswa unene.” — Sandi, Estados Unidos.
a Ovipuka viapopiwa monthele umu, viviuka umwe movanthu aveho.
b Twatomphola okuti vokulinga ovipuka viapenga avehelivele vapolwa mewaneno. Tukahi nokuvetumbula ngeetyi Ombimbiliya ipopia okuti okupolwa mewaneno.
c Ovakulu vewaneno ovakwa-Kilisitu vapama motyili, etyi valongesa vetyipola m’Ondaka ya Huku, vanthita ovanthu va Huku, vevekwatesako, vevepameka. Vetupu etyi vafetwa natyike. — 1 Petulu 5:1-3.
d Ya pamwe soka, omunthu tyina amatundu mewaneno, ulinga ovipuka vinyona ewaneno, visoyesa vomewaneno, okuti hatyo pamwe uhindila vakwavo navo valinge ovipuka viapenga. Ponohika ngoopo, opo tulinga etyi Ombimbiliya yapopia okuti omunthu ngoo “mwehemukukunyei.”—2 Swau 9-11.