Omikanda Viokulilongesa Omukanda Wovilinga Omwenyo Wetu Woukilisitau
3-9 YA JANEIRO
OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU | JUÍZES 15-16
“Okuenda Vakuetu Konyima Katyilingwa!”
Omutala Womulavi 4/15/2012 Pefo 14-15 § 4
Okulavisa Enyingilikilo Limwe Liononthiki Mbahulililako!
4 Tete, tutalei omulavisi Dalila, una Omukoyesi Sansau ankho ehole unene. Sansau ankho uhanda okuhongolela ovilwa pokati kova Filisteu opo aamene ovanthu va Huku. Tyafuile ovalume vetano ova Filisteu ankho vetyii okuti Dalila tyotyili kehole Sansau, avemufete opo anoñgonoke opi patunda ononkhono mbae, opo vemuipae. Omulavisi Dalila etavela etyi apopilwa, ahetekela ovikando vitatu okunoñgonoka ononkhono mba Sansau, ehetyivili. Atualako okumukuluminya “nonondaka mbae omuvo auho nokumuhongiliya.” Okuhulako, “ohande yae aipuila, alo kononkhia.” Moluotyo, Sansau emupopila okuti onohuki mbae nalumwe mbakeyelwe, inkha mbukeyua, ukala tyehena ononkhono.* Mokonda Dalila ankho pahe wetyinoñgonoka, akeye onohuki mba Sansau puetyi ankho elele kovikalo viae, iya emupakula konondyale mbae opo valinge nae etyi ankho vahanda. (Juízes 16:4, 5, 15-21) Etyi alinga ankho otyivi! Mokonda yelulu, Dalila walavisa omunthu ankho umuhole unene.
Omutala Womulavi 1/15/2005 Pefo 27 § 3
Destaques do livro de Juízes
14:16, 17; 16:16. Exercer pressão por meio de choro ou de resmungos pode prejudicar um relacionamento. — Provérbios 19:13; 21:19.
Omutala Womulavi 4/15/2012 Pefo 17-18 § 15-16
Okulavisa Enyingilikilo Limwe Liononthiki Mbahulililako!
15 Oñgeni vokuanepa vapondola okupameka oukuatyili wavo navana velinepa navo? Ondaka ya Huku yati: “Hambukwa nomukai wo poukuendye wove,” iya “Kala nehambu momuenyo nomukai [ine omulume] uhole.” (Provérbios 5:18; Eclesiastes 9:9) Putyina ovalinepi vakala ovakulu, vena okulinga ononkhono opo vapameke otyinepo tyavo, tyilinge molutu, no momalusoke. Otyo tyilekesa okuti vena okusuka kese umwe namukuavo, okukala apeho kumwe, nokulinga oupanga kese umwe namukuavo. Ovo vena okulinga ononkhono opo vaamene otyinepo tyavo noupanga wavo na Jeova. Opo vetyivile, ovalinepi vesukisa okulilongesa kumwe Ombimbiliya, nokuundapa kumwe movilinga viokuivisa, nokulikuambela kumwe okuita ku Jeova ononkhano onongwa.
KALA OMUKUATYILI NA JEOVA
16 Pena ovanthu mewaneno valinga nononkhali ononene, iya avaviyulwa “nononkhono opo ekolelo liavo likongoke.” (Tito 1:13) Mokonda yovituwa viavo, vamwe vapolwa mewaneno. ‘Vana vaviyulwa avetavela,’ vakuatesuako avakondoka vali okukala noupanga na Huku. (Hebreus 12:11) Iya inkha tuna ombunga ine epanga wapolua mewaneno? Etyi matulingi monkhalelo oyo, matyilekesa inkha tuvakuatyili ku Huku ine okomunthu oo. Jeova ututala opo atale inkha matulandula otyitumino tyae tyokuhalingi oupanga na kese umwe wapolua mewaneno. — Tanga 1 Coríntios 5:11-13.
Olumono Lwa Huku
Omutala Womulavi 3/15/2005 Pefo 27 § 6
Sansão triunfou na força de Jeová!
Sansão estava determinado a seguir o seu objetivo: lutar contra os filisteus, inimigos de Deus. Foi por isso que se hospedou por uma noite na casa de uma prostituta em Gaza. Sansão não tinha intenções imorais, mas precisava de um alojamento na cidade inimiga. Ele deixou a casa da prostituta à meia-noite, arrancou os portões da cidade e as duas ombreiras, e os carregou para cima do cume de um monte perto de Hébron, uns 60 quilômetros de distância. Fez isso com aprovação divina e a força dada por Deus. — Juízes 16:1-3.
10-16 YA JANEIRO
OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU | JUÍZES 17-19
“Wehetavela Etyi Siovaa Apopia Ulietela Vala”
Perspicaz Vol. 2 Pefo 369 § 7
Mica, Micá
1. Homem de Efraim. Violando o oitavo dos Dez Mandamentos (Êx 20:15), Micá tirou da mãe 1.100 moedas (peças) de prata. Quando ele confessou isso e as devolveu, ela disse: “Sem falta tenho de santificar a prata a Jeová, da minha mão, por meu filho, para fazer uma imagem esculpida e uma estátua fundida; e agora a devolverei a ti.” Ela levou então 200 peças de prata ao prateiro, que fez “uma imagem esculpida e uma estátua fundida”, que depois passaram a ficar na casa de Micá. Micá, que tinha “uma casa de deuses”, fez um éfode e terafins, e empossou um dos seus filhos para atuar como sacerdote para ele. Embora este arranjo ostensivamente se destinasse a honrar a Jeová, era crassamente impróprio, porque violava o mandamento que proibia a idolatria (Êx 20:4-6), e desconsiderava o tabernáculo de Jeová e Seu sacerdócio. (Jz 17:1-6; De 12:1-14) Mais tarde, Micá acolheu Jonatã, descendente de Gersom, filho de Moisés, no seu lar, contratando este jovem levita como seu sacerdote. (Jz 18:4, 30) Sentindo-se equivocadamente satisfeito com isso, Micá disse: “Agora sei que Jeová me fará o bem.” (Jz 17:7-13) Mas, Jonatã não era da linhagem de Arão e assim nem mesmo estava habilitado para o serviço sacerdotal, o que somente aumentava o erro de Micá. — Núm 3:10.
Perspicaz Vol. 2 Pefo 369 § 9
Mica, Micá
Pouco depois, Micá e um grupo de homens perseguiram os danitas. Quando os alcançou e foi perguntado sobre o motivo disso, Micá disse: “Tomastes os meus deuses que eu fiz, também o sacerdote, e seguis caminho, e o que me resta?” A isso, os filhos de Dã advertiram-no sobre um possível ataque, se Micá continuasse a segui-los e a protestar. Vendo que os danitas eram muito mais fortes do que seu grupo, Micá voltou para casa. (Jz 18:22-26) Depois, os danitas golpearam e incendiaram Laís, construindo no seu lugar a cidade de Dã. Jonatã e seus filhos tornaram-se sacerdotes dos danitas, “e a imagem esculpida de Micá, que este tinha feito, mantiveram erigida para si todos os dias em que a casa do verdadeiro Deus [o tabernáculo] permanecia em Silo”. — Jz 18:27-31.
Olumono Lwa Huku
Omutala Womulavi 12/15/2015 Pefo 11 § 6
Omuvo Ondaka ya Huku Ikahi Nokupitiyua
6 Hono, kuna ovipuka ovinyingi vilekesa okuti enyina lia Jeova lina okuundapeswa. O Tradução do Novo Mundo yo 2013, yuundapesa enyina lia Huku ovikando 7.216. Okumbueleka, omphe yayawisa enyina lia Huku ovikando epandu. Ovikando ovio vitano viayawisuako mokonda enyina lia Huku liavasiwa vali mono Rolo mbo Mar Morto. Ovikando ovio, vitano vivasiwa mu 1 Samuel 2:25; 6:3; 10:26; 23:14, 16. Iya otyikando tya pandu tyahonekwa mu Juízes 19:18, kuayawisua mokonda likahi Movihonekwa vio kohale.
17-23 YA JANEIRO
OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU | JUÍZES 20-21
“Apeho Pula Siovaa Etyi Una Yokulinga”
Omutala Womulavi 9/15/2011 Pefo 32 § 2
Você pode imitar Fineias ao enfrentar desafios?
Depois do trágico incidente em que a concubina de um levita foi violentada e assassinada por homens de Gibeá, da tribo de Benjamim, as outras tribos se prepararam para uma guerra contra os benjamitas. (Juí. 20:1-11) Eles pediram a ajuda de Jeová antes de lutar, mas foram derrotados duas vezes, com grandes perdas. (Juí. 20:14-25) Será que acharam que suas orações não eram eficazes? Será que Jeová queria mesmo que eles retaliassem o erro cometido?
Omutala Womulavi 15/9/2011 Pefo 32 § 4
Você pode imitar Fineias ao enfrentar desafios?
O que podemos aprender disso? Alguns problemas congregacionais persistem apesar dos esforços diligentes e das orações dos anciãos em busca da ajuda de Deus. Nesse caso, é bom os anciãos se lembrarem das palavras de Jesus: “Persisti em pedir [ou orar], e dar-se-vos-á; persisti em buscar, e achareis; persisti em bater, e abrir-se-vos-á.” (Luc. 11:9) Ainda que a resposta a uma oração pareça demorar, os superintendentes podem ter certeza de que Jeová responderá no seu tempo devido.
Olumono Lwa Huku
Omutala Womulavi 1/5/2014 Pefo 11 § 4-6
Okuti Ankho Utyiyale?
Oñgeni onthuala yomamanya kohale ankho yundapesua movilwa?
David waundapesile onthuala etyi aipaa Goliya. Tyafuile David welilongesile okuundapesa onthuala yomamanya etyi omunthita pouna. — 1 Samuel 17:40-50.
Kohale onthuala ankho yundapeswa no va Egitu no va Asiria. Ankho omuvia wahikwa nawa ine otyinyanga tyina ondyepelo atyikala no nomavava kononthele ine omapanda. Onthuala yokuyumba omamanya ankho ina ono sentimetulu 5 ine 8 tyafuile ankho ilema ono grama 250. Pokuyumba, omunthu ankho upakamo emanya elisetesa ayeke epanda nthele imwe emanya alilupukamo nononkhono okuviuka oku ahanda.
Ovanthu vokuheya omatunthu kovilongo viokoutundilo vavasa ononthuala ononyingi mbovita viokohale. Ovanongo vovita ankho vetyivila okuyumba omamanya avasa ponometulu 100 alo 150, ahateka onokilometu 160 alo 240 movola ike. Ovanongo vamwe hono pamwe vapatana inkha tyili onthuala ina ononkhono ngoombo, mahi tyilityili onthuala yomamanya ankho outa omunene. — Juízes 20:16.
24-30 YA JANEIRO
OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU | RUTE 1-2
“Kala Noluembia na Vakuenyi”
Omutala Womulavi 2/2016 Pefo 10 § 5
Hetekela Omapanga Omanene a Jeova
5 Ombunga ya Rute ankho ikala ko Moabe. Ankho upondola okukondoka kombunga, avemutekula. Ankho wii ovanthu, nelaka, novituwa vio ko Moabe. Noemi kapopilile Rute natyike povipuka ovio ko Mbelei. Noemi ankho walinga otyiho tyokuti hamwe Rute kamakamona omunthu mavelinepe nae ine eumbo apa makakala. Ngotyo Noemi emupopila opo akondoke noko Moabe. Ngetyi tuetyimona, Orpa “akondoka kovanthu vae noko no huku mbae.” (Rute 1:9-15) Mahi Rute atokola okuhakondoka kovanthu vae noko no huku mbomatutu.
Omutala Womulavi 2/2016 Pefo 10 § 6
Hetekela Omapanga Omanene a Jeova
6 Tyafuile Rute welilongesa konthele ya Jeova nomulume wae ine o na Noemi. Welilongesa okuti Jeova kekahi ngo no huku mbomo Moabe. Rute wakalele nohole na Jeova iya elilongesa okuti wesukisa okukala nohole na Jeova nokumufenda. Ngotyo Rute alingi etokolo limwe nounongo. Apopila Noemi okuti: “Ovanthu vove mavakakala ovanthu vange, iya Huku yove, makakala Huku yange.” (Rute 1:16) Tyilunda unene omutima wetu tyina tusoka ohole Rute akalele nayo na Noemi. Mahi tyihuvisa vali ohole Rute akalele nayo na Jeova. Tupu atyihuvisa Boaz, konyima emuhilivika etyi ‘atilila momavava a Jeova.’ (Tanga Rute 2:12.) Onondaka Boaz apopia mbutuhinangelesa eilona likahi mombuelo yomavava otyiina. (Salmo 36:7; 91:1-4) Tupu, Jeova walekesa Rute ohole emuyakulila iya emuyambe mokonda yekolelo liae. Rute kelivelele mokonda yetokolo liae.
Olumono Lwa Huku
Omutala Womulavi 3/1/2005 Pefo 27 § 1
Destaques do livro de Rute
1:13, 21 — Será que foi Jeová que amargurou a vida de Noemi e lhe causou dificuldades? Não, e Noemi não acusou Deus de nenhum mal. Entretanto, ela achava que Jeová tinha algo contra ela em vista de tudo que lhe aconteceu. Sentiu-se amargurada e desiludida. Além disso, naqueles dias, ter filhos era considerado uma bênção divina, e a esterilidade, uma maldição. Não tendo netos e com dois filhos mortos, Noemi pode ter achado que Jeová a estava humilhando.
31 YA JANEIRO ATEE 6 YA FEVEREIRO
OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU | RUTE 3-4
“Oityi Una Okulinga Opo Upopiwe Nawa?”
Hetekela Ekolelo Liavo Pefo 47 § 18
“Omukai Wovituwa Oviwa”
Tyotyili ondaka ongwa, nokuapoleya Boasi akumbulula nayo yapameka omutima wa Rute. Boasi wati: “Jeova ekuyambe, mona wange. Walekesa vali unene ohole onene konyima tyipona potete. Mokonda kuakaovolele omukuendye, omuhepi ine omuhona.” (Rute 3:10) Onondaka “tyipona potete” mbulekesa oluembia olunene Rute akala nalo etyi alandula Noemi okukondoka ko Isilayeli nokumutekula. “Konyima” tyilekesa etyi pahe vekahi nae. Boasi wetyimona okuti omuhikuena nga Rute ankho upondola okuovola omulume, omukuendye tyilinge wamona ina wahepa. Mahi, waovola okulinga etyi tyaviuka tyilinge ku Noemi ine o komulume wa Noemi wankhia, opo enyina liombunga litualeko motyilongo tyavo. Katyipuiya okutala omokonda yatyi Boasi ahuvila etyi atala omuhikuena wovituwa oviwa.
Hetekela Ekolelo Liavo Pefo 48 § 21
“Omukai Wovituwa Oviwa”
Tyipondola Rute wahambukilwe unene etyi Boasi emuihana okuti “omukai wovituwa oviwa”! Tyotyili wakala novituwa oviwa mokonda yokuanoñgonoka Jeova nokumuumbila. Tupu wakalele nokankhenda novituwa oviwa na Noemi novanthu vae, okuendela movituwa ankho ehetyiliyile. Inkha tuhetekela ekolelo lia Rute, matulingi ononkhono mbokutekula nawa vakuetu nokutavela ovituwa viavo nokuvehumba. Ngotyo, nonthwe matukala novituwa oviwa.
Hetekela Ekolelo Liavo Pefo 50 § 25
“Omukai Wovituwa Oviwa”
Boasi anepe Rute. Iya ehipululo liati: “Jeova aikula olutyito lwae iya akutula omona omukuendye.” Ovakai vomo Mbelei avakanena nawa Rute nokumupandula. Avapopi okuti Rute omuwa ku Noemi tyipona ovana epandu-vali. Ehipululo lilekesa okuti omona wa Rute wakala omukuaukulu wa Wohamba onene David. (Rute 4:11-22) Iya David wakala omukuaukulu wa Jesus Kristu. — Mat. 1:1.
Olumono Lwa Huku
Omutala Womulavi 3/1/2005 Pefo 29 § 3
Destaques do livro de Rute
4:6 — Como poderia um resgatador ‘arruinar’ sua herança por fazer o resgate? Em primeiro lugar, caso alguém que empobrecera tivesse vendido a sua herança de terra, o resgatador teria de comprar a terra pelo preço relativo ao número de anos que restavam até o próximo Jubileu. (Levítico 25:25-27) Isso reduziria o valor de seus bens. Além disso, se Rute tivesse um filho, ele seria o herdeiro da terra comprada, em vez de qualquer parente mais próximo do resgatador.
7-13 YA FEVEREIRO
OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU | 1 SAMUEL 1-2
“Popila Siovaa Atyiho Tyili Mombungo Yove”
Hetekela Ekolelo Liavo Pefo 55 § 12
Waikulila Huku Omutima Wae
12 Ana wava ongeleka kovaumbili aveho va Huku konthele yokulikuambela. Jeova noluembia ukonga ovaumbili vae okupopia kwe atyiho tyivesukalalesa, tyihaholeka natyike ngatyina omona apopia na he woluembia. (Tanga Salmo 62:8; 1 Tessalonicenses 5:17.) Apostolu Petulu wahoneka onondaka ombu konthele yokulikuambela ku Jeova mbupameka mbati: “Pakulei omasukalalo enyi aeho ku Huku, mokonda oe wasuka noonwe.” — 1 Ped. 5:7.
Hetekela Ekolelo Liavo Pefo 55-56 § 15
Waikulila Huku Omutima Wae
Oñgeni Ana elitehelela etyi apopila Jeova atyiho tyikahi momutima wae, nokumufenda mekaka Liae liefendelo? Ehipululo liati: “Omukai aende akalia, iya otyipala tyae katyalekesile vali okuti wasukalala.” (1 Sam. 1:18) Ombimbiliya Jerusalem yati: “Ankho kanumanene vali.” Ana pahe wapepukilwa. Ongatyina elipola omulemo komapepe ae eupake komapepe omanene nokuapama vali a Tate yae wokeulu. (Tanga Salmo 55:22.) Okuti kuna otyitateka tyalema vali Huku ehevili? Au. Nalumwe kuali, nalumwe makukakala otyitateka ehevili!
Olumono Lwa Huku
Hetekela Ekolelo Liavo, okakasa Pefo 57
Waikulila Huku Omutima Wae
Onondaka mba Ana etyi apopia konthele “yomulembulwa” wa Huku eulo. Wapopia onondaka mbumwe mo Hebreu tupu mbuhangununa okuti o “mesiya”, iya Ana oe tete Mombimbiliya wapopia onondaka mbupopia konthele yohamba yalembulwa maikeya komutwe. — 1 Sam. 2:10.
14-20 YA FEVEREIRO
OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU | 1 SAMUEL 3-5
“Siovaa Una Onthilo Novanthu”
Omutala Womulavi 09/2018 Pefo 22 § 3
Jeova, o Huku Wepondolo Aliho, Mahi Wesuka Novanthu
3 Samuele wahimbika okuundapa mekaka liefendelo etyi ankho omona. (1 Samuel 3:1) Motyinthiki tyimwe, etyi Samuele akalangalapo, apamoneka otyipuka tyimwe. (Tanga 1 Samuel 3:2-10.) Weivile omunthu umwe ankho ukahi nokumuihana. Samuele asoko okuti hamwe Omunene-nakwa Eli. Ngotyo, apindukapo aende ku Eli iya ati: “Ame uno, wandyihana.” Mahi Eli ati: “Ame hekuihanene.” Etyi aihana vali ovikando vivali, Eli aimbuka okuti o Huku ankho ukahi nokuihana Samuele. Ngotyo, Eli apopila Samuele etyi ankho ena okulinga iya Samuele etavela. Omokonda yatyi Jeova ahapopilile Samuele okuti ankho oe ukahi nokumuihana? Ombimbiliya kaityipopi. Mahi hamwe Jeova kemupopilile mokonda ankho wesuka nonkhalelo Samuele elitehelela.
Omutala Womulavi 09/2018 Pefo 22 § 4
Jeova, o Huku Wepondolo Aliho, Mahi Wesuka Novanthu
4 Tanga 1 Samuel 3:11-18. Ovitumino vya Jeova ankho vipopia okuti ovana vena okukala nonthilo novakulu, haunene ovakulu vena otyilinga tyakolela. (Êxodo 22:28; Levítico 19:32) Ngotyo, tyipuiya okusoka okuti Samuele ankho mapindukapo komuhuka iya akapopila Eli onondaka mba Huku mbekoyeso. Ombimbiliya itupopila okuti Samuele ankho “wavela owoma okukapopila Eli onondaka mbemonekelo.” Moluotyo, Jeova alekesa ku Eli okuti ankho oe ukahi nokuihana Samuele. Ngotyo, Eli apopila Samuele opo ahaholeke ondaka naike Huku emupopila. Samuele etavela Eli iya “emupopila atyiho.”
Olumono Lwa Huku
Omutala Womulavi 3/15/2005 Pefo 21 § 6
Destaques do livro de Primeiro Samuel
3:3 — Será que Samuel realmente dormia no Santíssimo? Não. Samuel era um levita da família não-sacerdotal dos coatitas. (1 Crônicas 6:33-38) Como tal, não lhe era permitido “entrar para ver as coisas sagradas”. (Números 4:17-20) A única parte do santuário a que Samuel tinha acesso era o pátio do tabernáculo. Era ali que ele deve ter dormido. Aparentemente, Eli também dormia em algum lugar no pátio. A expressão “onde se achava a arca de Deus” evidentemente refere-se à área do tabernáculo.
21-27 YA FEVEREIRO
OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU | 1 SAMUEL 6-8
“Olie Ukutumina?”
Perspicaz Vol. 2 Pefo 813 § 1
Reino de Deus
Solicitado um Rei Humano. Aproximadamente 400 anos a contar do tempo do Êxodo, e mais de 800 anos após o pacto de Deus com Abraão, os israelitas solicitaram um rei humano para os liderar, assim como as outras nações tinham monarcas humanos. A solicitação deles constituía uma rejeição do próprio reinado de Jeová sobre eles. (1Sa 8:4-8) É verdade que o povo esperava corretamente que Deus estabelecesse um reino, em conformidade com Sua promessa a Abraão e a Jacó, já citada. Tinham base adicional para tal esperança na profecia de Jacó, no leito de morte, concernente a Judá (Gên 49:8-10), nas palavras de Jeová a Israel após o Êxodo (Êx 19:3-6), nos termos do pacto da Lei (De 17:14, 15), e até mesmo em parte da mensagem que Deus induziu o profeta Balaão a proferir (Núm 24:2-7, 17). Ana, a fiel mãe de Samuel, expressou em oração esta esperança. (1Sa 2:7-10) Todavia, Jeová não revelara plenamente seu “segredo sagrado” no tocante ao Reino, não havia indicado quando chegaria Seu tempo devido para o estabelecimento do Reino, ou qual seria a estrutura e a composição desse governo — se seria terrestre ou celestial. Por conseguinte, foi presunçoso da parte do povo, naquela ocasião, exigir um rei humano.
Hetekela Ekolelo Liavo Pefo 72-73 § 18
Watuaileko Namphila Ankho Asoyeswa
18 Tala oñgeni Jeova akumbulula etyi Samuele apopia otyitateka otyo melikuambelo, Jeova wati: “Tehelela atyiho elongo likupopila, mokonda ove ahaveko vaanya, mahi ame vaanya ndyikale ohamba yavo.” Ku Samuele etyi Huku apopia tyemukengelela mahi ku Huku Wepondolo Aliho onondaka ombo mbemuihama unene! Jeova apopila omuuli alondole ova Isilayeli okuti etyi vaita matyiveetela ovitateka ovinene. Etyi Samuele etyipopia avatualako okuita okuti: “Au, mahi tuna okutuminwa nohamba.” Samuele atualako okutavela ku Huku yae, alembula ohamba Jeova aholovona. — 1 Sam. 8:7-19.
Omutala Womulavi 1/1/2010 Pefo 30 § 9
Jeova Maamena Outumini Wae!
9 Ehipululo lilekesa okuti elondolo olio lia Jeova, otyili. Okutuminwa nomunthu tyaetele ovitateka ovinyingi ova Isilayeli, haunene tyina ohamba yatyo ankho yehetavela ku Jeova. Ongeleka oyo yova Isilayeli, ilekesa okuti okutuminwa novanthu vehetavela ku Jeova, hapeho tyeta ouwa. Tyotyili, ovanthu vamwe vopulitika, vaita Huku evevatele okueta ombembwa, nepamo. Mahi, oñgeni Huku meveavela ombatelo tyina ovo vehetavela outumini wae? — Salmo 2:10-12.
Olumono Lwa Huku
Omutala Womulavi 4/1/2002 Pefo 12 § 13
Por que ser batizado?
13 A conversão deve-se dar antes de nosso batismo como Testemunhas de Jeová. Ela é um ato voluntário, realizado espontaneamente por aquele que tomou de coração a decisão de seguir a Cristo Jesus. A pessoa que faz isso rejeita seu anterior proceder errado e decide fazer o que é direito aos olhos de Deus. Nas Escrituras, verbos no hebraico e no grego, relacionados com a conversão, têm o sentido de retroceder, de dar meia-volta. Esta ação indica desviar-se dum proceder errado e buscar a Deus. (1 Reis 8:33, 34) A conversão requer “obras próprias de arrependimento”. (Atos 26:20) Exige que abandonemos a adoração falsa, que ajamos em harmonia com os mandamentos de Deus e demos devoção exclusiva a Jeová. (Deuteronômio 30:2, 8-10; 1 Samuel 7:3) A conversão produz mudanças no nosso modo de pensar, nos nossos objetivos e na nossa personalidade. (Ezequiel 18:31) Damos “meia-volta” quando substituímos características ímpias pela nova personalidade. — Atos 3:19; Efésios 4:20-24; Colossenses 3:5-14.
28 YA FEVEREIRO ATEE 6 YA MARÇO
OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU | 1 SAMUEL 9-11
“Potete Saulu Ankho Weliola Omutima”
Omutala Womulavi 8/2020 Pefo 10-11 § 11
Liola Omutima, Onoñgonoka Etyi Uhapondola Okulinga
11 Soka ku etyi tyaendele Nohamba Saulu. Potete ankho ukahi umwe nawa, ankho weliola omutima. Waanyene ovilinga vimwe apewa na Siovaa mokonda ankho wati hamwe kametyivili. (1 Sam. 9:21; 10:20-22) Mahi katutu-katutu, ehimbika okuponda ehinga. Mongeleka, etyi akala ohamba, alingi otyipuka tyimwe ahatuminwe. Nthiki imwe Saulu ankho una nokukevela omuuli Samuele evelingileko otyilikutila, Samuele asete. Saulu ahayumbu onthumbi yokuti Siovaa maamena ovanthu vae, alingi otyilikutila ngwe ankho utyii umwe okuti kapondola. Oityi tyatundililako? Anyono oupanga wae na Siovaa, emupopila okuti memupolo kotyipundi tyoutumini. (1 Sam. 13:8-14) Otyiwa okuhinangela ongeleka ya Saulu, atulityilika okulinga ovipuka tuahatuminwe.
Omutala Womulavi 3/15/2014 Pefo 9 § 8
Oñgeni Matutualako Nohole Yotyotyili
8 Etyi tyalingile Saulu, Ohamba yo Isilayeli, tyitulondola okuti elungavi lipondola okunyona ohole yetu yotyotyili. Etyi Saulu ahimbika okutumina ankho una omutima weliola. (1 Sam. 9:21) Nomutima weliola, watokolele okuhahitisa ova Isilayeli vamwe ankho vapopia omapita outumini wae, namphila ankho vekahi nokupopia omapita outumini Huku emuavelele. (1 Sam. 10:27) Ohamba Saulu wetavelele okuhongolelwa nospilitu ya Huku etyi ahongolela ova Isilayeli opo vakalwise ova Amom. Etyi vafinda, nomutima weliola ahivilika Jeova. — 1 Sam. 11:6, 11-13.
Omutala Womulavi 12/15/1995 Pefo 10 § 1
Os amonitas: povo que retribuiu bondade com hostilidade
Mais uma vez os amonitas retribuíram a bondade de Jeová com hostilidade. Jeová não ignorou essa ameaça maligna. “O espírito de Deus tornou-se ativo em Saul ao ouvir ele estas palavras [de Naás] e acendeu-se muito a sua ira.” Orientado pelo espírito de Deus, Saul reuniu uma força de 330.000 combatentes que derrotou os amonitas a ponto de não ‘restarem entre eles dois juntos’. — 1 Samuel 11:6, 11.
Olumono Lwa Huku
Omutala Womulavi 3/15/2005 Pefo 22 § 8
Destaques do livro de Primeiro Samuel
9:9 — O que é significativo a respeito da expressão “o profeta de hoje costumava ser chamado outrora de vidente”? Essas palavras talvez indiquem que ao passo que os profetas passavam a ter mais destaque nos dias de Samuel e durante a época dos reis em Israel, a palavra “vidente” foi substituída pelo termo “profeta”. Samuel é considerado o primeiro da linhagem dos profetas. — Atos 3:24.