¿Yä testigo rä Jeoba di obligabi yä jäꞌi pa dä paati yä relijion?
Hinä, nuje hinto di obligabihe dä paati rä relijion. Näꞌä rä rebista di usahe rä thuhu La Atalaya bi ꞌñenä: «Hinxä ñho toꞌo dä japi nꞌa rä jäꞌi dä paati rä relijion».a Nuju̱ hindi pe̱fihe njabu̱ po nuya yä raso:
Rä Hesu nunka bi obligabi yä jäꞌi dä yꞌo̱de näꞌä mi udi. Näꞌä mi pädi ge tsꞌu̱tho nuꞌu̱ yä jäꞌi ma xä yꞌo̱de (Mateo 7:13, 14). Nꞌa rä miki, nuꞌmu̱ rꞌa de nuꞌu̱ yä de̱ni himbi ho dä yꞌo̱de näꞌä mi udi rä Hesu, nuꞌu̱ bi ꞌuege, ꞌne rä Hesu himbi zämi dä gohi (Juan 6:60-62, 66-68).
Rä Hesu bi ꞌñutuäbi yä deni ge hinxä ñho dä obligabi yä jäꞌi dä paati yä relijion. Pe hää bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä de̱ni ge mi debe dä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä hyoni nuꞌu̱ yä jäꞌi hää ne dä bädi de Äjuä (Mateo10:7, 11-14).
Hindi obligabihe yä jäꞌi dä paati yä relijion, ngeꞌä Äjuä to̱ꞌmi ge nuꞌu̱ toꞌo pe̱päbi dä ja ko rä johya ꞌne de yä boluntase̱ (Deuteronomio 6:4, 5; Mateo 22:37, 38).
¿Yä testigo rä Jeoba di obligabi yä jäꞌi pa dä nxadi rä Mäkä Tꞌofo?
Hinä. Mäske nuje di uñhe ntꞌo̱de de rä Noya Äjuä ha «gatꞌho rä ngu̱ni rä xiꞌmhai» ja ngu di mända Äjuä, pe hinto di obligabihe dä nxadi rä Mäkä Tꞌofo (Hechos 1:8; 10:42; 20:20). Ja ngu bi thogi nuꞌu̱ yä kristianu de rä mu̱di siglo, rꞌabu̱ yä jäꞌi di akusagihe ꞌne enä ge di patuäbi rä relijion yä jäꞌi, pe hingä mäjuäni njabu̱ (Hechos18:12, 13). Nuje di hopäbihe ge kada nꞌa rä jäꞌi dä huahnise̱ te ma dä me̱fi o te ne dä gamfri. Nuje ho̱nse̱ di nehe ge yä jäꞌi dä bädi te udi rä Mäkä Tꞌofo, pa njabu̱ nuꞌu̱ dä za dä huahnise̱ te mä relijion ne dä me̱ꞌtsi.
Hindi obligabihe yä jäꞌi dä gamfri näꞌä di kamfrihe. Hindi usahe rä relijion pa gä japihe yä jäꞌi dä yu̱tꞌi ha rä politika, nixi di umbäbihe yä bojä o yä despensa pa dä yu̱tꞌi ha mä relijionhe. Nuje hindi njahe ngu nuꞌu̱ yä jäꞌi enä ge yä kristianu, pe hingi pe̱fi ha yä mꞌu̱i näꞌä bi ꞌñudi rä Hesu.b
¿Pe̱ꞌtsi nꞌa rä jäꞌi rä derecho de dä paati rä relijion?
Abrahán bi zopu̱ näꞌä rä relijion mi pe̱ꞌtsi rä dada
Hää. Ha rä Mäkä Tꞌofo di tinihu̱ ndunthi yä ejemplo de nuꞌu̱ yä jäꞌi bi paati yä relijion pa bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Abrahán ꞌne Rut bi zopu̱ rä relijion yä dada. Geꞌä bi me̱fi ꞌnehe rꞌa yä jäꞌi de rä hnini Atenas ꞌne rä apostol Pablo (Josué 24:2; Rut 1:14-16; Hechos 17:22, 30-34; Gálatas 1:14, 23). ꞌNehe, rä Mäkä Tꞌofo mää ge kada nꞌa rä jäꞌi pe̱ꞌtsi rä derecho de dä gu̱u̱ o dä zopu̱ näꞌä rä relijion di ho Äjuä (1 Juan 2:19).
Rä ONU enä ge «gatꞌho yä jäꞌi pe̱ꞌtsi rä derecho de dä paati yä relijion o dä huahni te ne dä gamfri». ꞌNehe mää ge gatꞌho yä jäꞌi pe̱ꞌtsi rä derecho dä bädi, dä hñäni, dä xipäbi märꞌa näꞌä pädi, näꞌä di mbeni ꞌne näꞌä kamfri.c Koꞌmu̱ nuju̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nunä derecho, ꞌnehe mähyoni gä benihu̱ ge gatꞌho yä jäꞌi pe̱ꞌtsi rä derecho de dä defende yä jamfri o dä rechaza näꞌä di kamfrihu̱.
¿Nꞌa rä mꞌe̱ꞌtsa pa rä familia toꞌo dä paati rä relijion?
Hinä. Rä Mäkä Tꞌofo di mända gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei gatꞌho yä jäꞌi, mäske pe̱ꞌtsi rꞌanꞌañꞌo yä relijion (1 Pedro 2:17). ꞌNehe, yä testigo rä Jeoba o̱te näꞌä rä mhända hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo habu̱ enä ge mähyoni gä pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ mä dadahu̱, mäske nꞌañꞌo yä relijion (Efesios 6:2, 3).
Pe hingä gatꞌho yä jäꞌi handi xä ñho näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo. Nꞌa rä zi ꞌme̱hñä mengu Zambia, enä: «Nuꞌu̱ yä jäꞌi de mä hnini enä ge toꞌo dä paati rä relijion tsꞌombäbi rä thuhu rä familia ꞌne näꞌä rä hnini habu̱ ꞌmu̱i». Pe mäske njabu̱, näꞌä dende mi bäsjäꞌi bi mu̱di bi nxadi rä Mäkä Tꞌofo ko yä Testigo rä Jeoba ꞌne bi paati rä relijion. Näꞌä zi ꞌme̱hñä bi ꞌñenä: «Nuꞌu̱ mä dada bi ꞌñengägi ndunthi yä mꞌiki ge xa mi nkue̱ kongeki ꞌne himbi ho näꞌä dä pe̱fi. Näꞌä bi xikägiꞌu̱, xa bi u̱ngä mä mfeni. [...] Mäske nuga dä huahni gä ꞌmu̱i de rä lado rä Zi Dada Jeoba, hingi signifika ge di u̱tsa mä familia.d
a Hyandi rä rebista La Atalaya de rä 1 de rä enero de rä je̱ya 2002, rä nxii 12, rä parrafo 15.
b Por ejemplo, pa rä je̱ya 785 rä rey Carlomagno bi uni nꞌa rä mhända habu̱ mi enä ge gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱i ha rä hnini Sajonia mi debe dä nxixtehe ngu yä católico, pe toꞌo himi ne dä me̱fi njabu̱ mi debe dä tho. Geꞌä bi thogi ꞌnehe ha rä je̱ya 1555, nuꞌmu̱ rä Sacro Imperio Romano bi ja nꞌa rä kohi näꞌä bi fädi ngu Paz de Augsburgo. Nunä rä kohi mi enä ge nuꞌu̱ yä prinsipe de kada nꞌa rä luga, mi debe dä huahni entre dä ncatólico o dä fädi ngu yä luterano. ꞌNe gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱i habu̱ mi mända nuꞌu̱ yä prinsipeꞌu̱, ꞌnehe mi debe dä me̱ꞌtsi näꞌä religionꞌä. Mu̱ nꞌa rä jäꞌi himi ne dä me̱ꞌtsi näꞌä relijionꞌä, mi debe dä bo̱ni de näꞌä lugaꞌä.
c Nuꞌu̱ yä derecho ehe ha nuya yä he̱ꞌmi: Carta Africana de Derechos Humanos y de los Pueblos, la Declaración Americana de los Derechos y Deberes del Hombre, la Carta Árabe de Derechos Humanos de 2004, la Declaración de Derechos Humanos de la Asociación de Naciones del Sudeste Asiático, el Convenio Europeo de Derechos Humanos y el Pacto Internacional de Derechos Civiles y Políticos. Pe hingä gatꞌho yä luga pe̱fi ja ngu mängä nuya yä he̱ꞌmi habu̱ udi ge kada nꞌa rä jäꞌi tsa dä huahni te mä relijion ne dä me̱ꞌtsi.
d Rä Mäkä Tꞌofo udi ge näꞌä rä Zi Dada xa mäjuäni rä thuhu Jeoba.