Mart

Keda čitinaja o prva duj poglavja tari 1. Mojseeva, haljovaja kaj e Adame hem e Eva sine len sloboda baši koja so avdive o manuša šaj samo te soninen. Sine len sa so valjani lenge, na sine sostar te daran hem nikoj na ponašinela pe sine lencar nepravedno. Na sekirinena pe sine dali ka ovel len hajbaske, dali ka arakhen buti, dali ka nasvaljoven ili ka meren (1. Moj. 1:27-29; 2:8, 9, 15). Sepak, but tano važno te na bistra kaj samo e Jehova isi le sloboda so nane ograničimi. Soske? Adaleske so ov kergja sa hem ov tano o semokjno Vladeteli ko univerzum (1. Tim. 1:17; Otk. 4:11). Ama, sa soj kerdo ko nebo hem ki Phuv isi le ograničimi sloboda. O Jehova mangela te haljova kaj samo le isi le pravo te odlučinel kola ograničuvanja tane pravedna, potrebna hem razumna. O Jehova panda taro početok čhivgja ograničuvanja e manušenge (w18.04 4, pas. 4, 6).

Amen izdržinaja samo adaleske so o Jehova pomožinela amenge (2. Kor. 4:7, 8). Ama, razmislin bašo manuša ko sveto so na pendžarena e Jehova, sigurno lenge but pharo te ikljoven ko krajo e problemencar bizi leskiri pomoš. Isto sar o Isus amen da žalinaja len hem adaleske mangaja te vakera lenge o šukar haberi. Ov strplivo okolencar so sikavea len baši Biblija. Ma bistre kaj ola šaj nikogaš na razmislingje bašo nesave bibliska čačipa kola so amen džanaja len šukar. Isto agjaar, but džene tane uverime ko ple veruvanja. Šaj mislinena kaj ako mukhena ple veruvanja, adalea ka otkažinen pe tari pli familija, kultura ili poteklo. Angleder te vakera e manušenge kaj valjani te mukhen o „purane“ veruvanja kola so značinena lenge but, prvo valjani te pomožina lenge te džanen hem te mangen o „neve“ čačipa — o bibliska sikljojba kola so angleder na džanena len sine. Samo tegani ola ka oven spremna te mukhen ple purane veruvanja. Ama baši akaja promena šaj ka valjani vreme (Rim. 12:2; w19.03 22, pas. 10; 23-24, pas. 12-13).

O Jehova dengja amenge šukar primer adalea so sikavgja plo mangipe e Isuseske hem so falingja le (Jovan 5:20). Amen da valjani te trudina amen te falina hem te ohrabrina e javeren. Keda nekoj so mangaja le sikavela amenge mangipe hem falinela amen, tegani šukar osetinaja amen. Agjaar, amare phralja da hem phenja ko sobranie hem sarine ki familija osetinena pe šukar keda sikavaja lenge mangipe hem ohrabrinaja len. Keda falinaja e javeren, keraja lengiri vera pozorali hem pomožinaja lenge verno te služinen e Jehovaske. Posebno o roditelija valjani te ohrabrinen pumare čhaven. Keda o roditelija iskreno falinena pumare čhaven hem sikavena lenge plo mangipe, o čhave šukar napredujnena. E lafencar: „Tu kerea man bahtalo!“, o Jehova sikavgja kaj isi le doverba kaj o Isus verno ka kerel leskiri volja. Ako e Jehova sine le doverba ko Isus, amen da valjani te ovel amen celosno doverba kaj o Isus ka ispolninel sa o vetuvanja e Jehovaskere (2. Kor. 1:20). Keda razmislinaja bašo adava sar o Isus verno kergja ple Dadeskiri volja, siem panda poodlučna te sikljova lestar hem te dža palo leskoro primer (1. Pet. 2:21; w19.03 8, pas. 3; 9, pas. 5-6).

Keda dobinaja nesavo skapoceno poklon, sikavaja blagodarnost okoleske so dengja amen o poklon. Ama, o Izraelcija na sine blagodarna baši sloboda so dobingje la taro Jehova. Samo nekobor masekija otkeda sine oslobodime taro Egipet, ola počmingje te roden o hajbe so sine len adari. Ola žalingje pe tari maana, o hajbe so dela len sine o Jehova. Čak mangle te iranen pe palal ko Egipet! Lenge o mačhe, o krastavice, o bostanija, i praza, i purum hem i sir sine but považna tari sloboda so dengja len o Jehova te šaj te obožavinen le. Na iznenadinela amen adava so o Jehova but holjangja lenge (4. Moj. 11:5, 6, 10; 14:3, 4). Taro akava šaj te sikljova jekh but važno buti. O apostol Pavle predupredingja e hristijanen te na našaven plo cenenje baši sloboda so dengja amen o Jehova preku plo Čhavo, o Isus Hristos (2. Kor. 6:1; w18.04 10-11, pas. 6-7).

Sarinen isi amen potreba taro mangipe hem mangaja amencar te postapinel pe pravedno. Ako but puti doživinaja nepravde hem o javera retko sikavena amenge mangipe, adava šaj te kerel te osetina amen kaj na vredinaja hem nane te ovel amen nisavi nadež. O Jehova džanela kaj isi amen potreba taro mangipe hem pravda (Ps. 33:5). Šaj te ova sigurna kaj amaro Devel but mangela amen hem nane leske sajekh keda doživinaja nepravde. Akava jasno dikhjola taro Zakoni so dengja le o Jehova preku o Mojsej e Izraelconge. Keda proučinaja e Mojseeskoro zakoni, dikhaja kobor baro mangipe isi amare Devle kova so grižinela pe amenge (Rim. 13:8-10). Sa so kerela o Jehova tano taro mangipe (1. Jov. 4:8). Adaleske šaj te vakera kaj e Mojseeskoro da zakoni temelinela pe sine ko mangipe. O temeli bašo celo Zakoni sine akala duj zapovedija — mang e Devle hem mang tle pašutne (3. Moj. 19:18; 5. Moj. 6:5; Mat. 22:36-40). Sekoja zapoved taro Zakoni sikavela amen nešto bašo e Jehovaskoro mangipe (w19.02 20-21, pas. 1-4).

O Jov pazinela sine sar ponašinela pe džuvlencar (Jov 31:1). Sar prandimo manuš, ov džanela sine kaj nane šukar te oven le romantična čuvstvija javere džuvljake. Avdive živinaja ko sveto kova so bombardirinela amen bukjencar kola so šaj te čhiven amen te kera nemoral. Dali isto sar o Jov amen da siem odlučna te na sikava vnimanie so nane soodvetno nekaske so nane amaro bračno partneri? Isto agjaar, dali ka otfrlina o iskušenie te dikha nepristojna ili pornografska slike? (Mat. 5:28). Ako sekova dive sikavaja asavki samokontrola, ka ova panda poodlučna te ačhova besprekorna. O Jov isto agjaar sine poslušno e Jehovaske ko adava sar dikhela sine ko materijalna bukja. Ov sine svesno kaj ako isi le doverba ko materijalna bukja, ka kerel seriozno greška so zaslužinela kazna (Jov 31:24, 25, 28). Avdive, živinaja ko sveto kote so o materijalno barvalipe tano but važno. Ako razvinaja uramnoteženo stavi bašo pare hem bašo materijalna bukja, sar so pottikninela amen i Biblija, ka ova panda poodlučna te ačhova besprekorna (Izr. 30:8, 9; Mat. 6:19, 20; w19.02 6-7, pas. 13-14).

Ko sa so kergja, o Isus sovršeno sikavgja sar e Jehovaskoro mangipe sprema amende (1. Jov. 4:8-10). Ama najviše taro sa plo mangipe sikavgja adalea so dengja plo životo sar žrtva amenge. Bizi razlika dali siem pomazanikija, ili taro „javera bakhre“ sarinen amen isi amen bereketija adaleske so o Jehova hem leskoro Čhavo sikavgje amenge mangipe preku i žrtva so dengje la (Jovan 10:16; 1. Jov. 2:2). Ako razmislinaja bašo simbolija so sine koristime ki e Gospodareskiri večera, tegani ka sikljova nešto bašo e Isuseskoro mangipe hem bašo adava kobor sine razumno. Soske šaj te vakera adava? O Isus sikavgja plo mangipe sprema ple učenikija soj pomazime adalea so vakergja lenge te setinen pe ko leskoro meribe ko ednostavno, a na ko komplicirano način. Sar so nakhela sine o vreme, o pomazime učenikija valjangje sekova berš te ikeren i Spomen-svečenost hem adava ko različna okolnostija, čak keda nesave lendar sine phanle (Otk. 2:10). Dali kergje adava so vakergja lenge o Isus? Oja! O čačutne hristijanja dena pestar sa sekova berš te setinen pe ko e Isuseskoro meribe (w19.01 24, pas. 13-15).

Blagodarna siem e Jehovaske so džanaja o čačipe hem so siem oslobodime tari hovavni religija hem taro sueverie. Ki idnina, edvaj adžikeraja te dobina „i slavno sloboda e Devleskere čhavengiri“ (Rim. 8:21). Panda avdive šaj te uživine ki odredeno mera ki adaja sloboda agjaar so ka ikere tut ko adava so sikavela o Isus (Jovan 8:31). Ko akava način, tu ka džane o čačipe na samo adalea so ka sikljove baši leste nego hem adalea so ka živine sprema leste. Ko akava sveto, čak okola so vakerena kaj o životo tano šukar, le nane le nisavi sigurnost hem kratko trajnela. Nikoj amendar na džanela so ka ovel tajsa (Jak. 4:13, 14). Adaleske, i najšukar buti so šaj te kere tani te birine bukja so ka pomožinen tuke te dobine „o čačutno životo“ — o večno životo ko e Devleskoro nevo sveto (1. Tim. 6:19). O Jehova nikas na čhivela silaja te služinel leske. Sekoj korkori odlučinela so ka kerel. Adaleske ker o Jehova te ovel delo taro tlo nasledstvo adalea so ka trudine tut sekova dive te ove lea sa popaše (Ps. 16:5). Cenin sa o šukar bukja so dela len tuke ov (1. Tim. 6:17). Ov sigurno kaj o Jehova ka pomožinel tuke te ove bahtalo ki celi večnost (Ps. 16:11; w18.12 26, pas. 19, 21).

Sa e Devleskere sluge valjani te poštujnen o brako sar o Jehova hem o Isus. Ama, adaleske so siem nesovršena, ponekogaš adava na uspejnela sarinenge (Rim. 7:18-23). Adaleske na valjani te iznenadinel amen adava so nesave hristijanja taro prvo veko sine len bare problemija ko brako. O Pavle pišingja: „I romni na valjani te džal peske taro plo rom“. Ama ponekogaš adava slučinela pe sine (Kor. 7:10). O Pavle na objasningja soske nesave bračna partnerija odlučinena sine te odvojnen pe. Ama džanaja kaj o problemi na sine ko adava, na primer, kaj o rom kergja nemoral. Ko asavko slučaj e romnja ka ovel la sine pričina te razvedinel pe hem palem te khuvel ko brako. O Pavle pišingja kaj i romni soj odvojmi taro plo rom valjani te ačhovel „biprandimi ili te iranel pe palem ple romeste“. Anglo e Devleskere jakhja ola o duj tane panda ko brako. O Pavle vakergja kaj, bizi razlika save problemija isi e bračno partneren, ako nikoj lendar na kerela nemoral, lengiri cel valjani te ovel te smirinen pe, javere lafencar te rešinen o problemija hem te ačhoven zaedno. Šaj te roden pomoš taro starešine (w18.12 13, pas. 14-15).

Avdive, o Jehova mangela te ova leskere amala hem te da amendar sa te šaj te propovedina o šukar haberi (Mat. 28:19, 20; Jak. 4:8). Ama, nesave manuša so isi len šukar namera šaj te probinen te obeshrabrinen amen. Na primer, tlo šefi šaj te nudinel tuke pobari plata, ama adaleske ka valjani te kere poviše saatija buti hem ka ovel tut pohari vreme bašo sostanokija hem baši služba. Ili, ako džaja ki škola, zamislin tuke kaj tle profesorija nudinena tuke te seline tut ko javer than te šaj te ovel tut pobari škola. Ako slučinela pe adava, dali valjani tegani te moline tut, te proučine baši adaja tema hem te kere lafi nekasaja te šaj te ane odluka? Pošukar tano panda akana te džane sar dikhela o Jehova ko akala bukja hem te prifatine leskoro razmislibe. Agjaar, ako dobinea asavke ponude, polokho ka ovel tuke te ane mudra odluke. Točno džanea so ka kere soske tu angleder više odlučingjan i služba e Jehovaske te ovel tuke ko prvo than ko životo (w18.11 31, pas. 18).

O Solomon ulo cari ko Izrael panda sar terno. Keda počmingja te vladinel, o Jehova ko suno vakergja leske: „Rode so mangea te dav tut!“ O Solomon odgovoringja: „Me sium panda čhavo hem nane man iskustvo... Adaleske de tle slugaske poslušno vilo te šaj te sudinel tle narodoske“ (1. Car. 3:5-10). „Poslušno vilo“ — kobor skromno molba! Šaj te haljova soske o Jehova but mangela sine e Solomone! (2. Sam. 12:24). Amaro Devel sine but bahtalo so akava terno cari odgovoringja agjaar hem adaleske dengja le „mudro vilo hem sposobnost haljojbaske“ (1. Car. 3:12). Sa džikote o Solomon sine verno, o Jehova dela le sine but bereketija. Sine le čest te gradinel hrami „bašo anav e Jehovaskoro, o Devel e Izraeleskoro“ (1. Car. 8:20). Ov ulo pendžardo pali pli mudrost so dengja le o Devel. Osven adava, o Devel vodingja le preku plo sveti duh te vakerel but bukja kola soj pišime ko trin lila ki Biblija. Jekh lendar tano o Mudri izreki (w19.01 14, pas. 1-2).

Nesave manuša na mangena nikoj te vlijajnel upro lengoro razmislibe. Ola vakerena: „Me šaj korkori te razmislinav“. Akalea verojatno mangena te vakeren kaj keda odlučinena nešto ko pumaro životo na mangena nikoj te mešinel pe lenge hem kaj adava ustvari tano lengoro pravo. Na mangena nekoj te kontrolirinel len ili te čhivel len silaja te oven sar o javera. Šukar tano te džana kaj ako prifatinaja e Jehovaskoro razmislibe, adava na značinela kaj našti te ovel amen amaro stavi hem mislenje. Ko 2. Korinkjanite 3:17 pišinela: „Kote soj tano e Jehovaskoro duho, adathe tani i sloboda“. O Jehova dela amen sloboda te ova ličnostija save so amen mangaja te ova. Šaj korkori te birina kola bukja ka interesinen amen hem te odlučina so ka svidžinel pe amenge, a so na. Ustvari, o Jehova kergja amen agjaar. Ama akava na značinela kaj isi amen sloboda so nane ograničimi (1. Pet. 2:16). Keda valjani te džana dali nešto tano ispravno ili pogrešno, o Jehova mangela te koristina leskoro Lafi te vodinel amen (w18.11 22, pas. 5-6).

Ako mangaja ponadari da te živina sprema o čačipe, mora te pazina o materijalna bukja te na oven amenge previše važna. Keda siklilem o čačipe, halilem kaj tano but považno te služina e Jehovaske, a na te kheda amenge materijalna bukja. Ama sar so nakhela o vreme, šaj dikhaja sar javera kinena peske o najneve elektronska uredija ili sar uživinena ko javera bukja so kinena pe parencar. Šaj ka počmina te mislina kaj propuštinaja nešto šukar ko životo. Adaleske šaj te na ova više zadovolna adalea so isi amen hem o materijalna bukja te oven amenge považna tari služba bašo Jehova. Akava setinkerela amen ko adava so ulo e Dimasea. Ov zamanglja o sveto doborom but so čak mukhlja pli zadača so kerela la sine e Pavlea. Šaj o Dimas mangela sine o materijalna bukja poviše tari služba bašo Devel. Ili šaj na mangela sine više te kerel žrtve te šaj te služinel e Pavlea. So sikljovaja amen taro akava? Šaj angleder but mangaja sine o materijalna bukja. Ako na pazinaja, adava mangipe šaj palem te bajrovel ki amende hem te ovel doborom silno so šaj te našava amaro mangipe bašo čačipe (w18.11 11, pas. 9).

Akava hovajbe sine zlobno, soske o Satana šukar džanlja kaj i Eva ka merel ako verujnela leske hem ako hala taro plodi. Baš adava ulo. Prvo i Eva, a palo adava o Adam da, na šungje e Jehovaskiri zapoved hem ko krajo mule (1. Moj. 3:6; 5:5). Soj panda postrašno, preku adava grevo, o meribe širingja pe ko sa o manuša. I Biblija vakerela: „O meribe vladinela sine sar cari... čak upro okola so na kergje grevo slično sar e Adameskoro“ (Rim. 5:12, 14). Adaleske na siem sovršena hem na živinaja večno sar so manglja o Devel. Namesto adava, živinaja samo 70 ili šaj 80 berša, a amaro životo tano pherdo „nevolje hem pharipa“ (Ps. 90:10). Sa akava ulo samo adaleske so o Satana hovavgja! O Isus bašo Satana vakergja: „Na ačhilo ko čačipe, soske ov na mangela o čačipe“ (Jovan 8:44). O Satana na meningja pe. Ov panda „zavedinela celo sveto“ ple hovajbaja (Otk. 12:9). Ama nikoj amendar na mangela te ovel zavedimo taro Satana (w18.10 3-4, pas. 1-4).

Keda amen prvo keraja nešto te šaj te ova ko mir e javerencar, šaj te ova bahtale. O učeniko o Jakov pišingja: „A i pravednost anela plodi okolenge so kerena o mir keda tani sejmi ko mirno vreme“ (Jak. 3:18). Znači, ako tuke pharo te nakhe šukar nekasaja ko sobranie ili ki familija, molin e Jehova te pomožinel tuke te kere mir. Tegani, o Jehova ka del tut plo sveti duh kova so ka pomožinel tuke te sikave o hristijanska osobine hem tu ka ove pobahtalo. O Isus sikavgja kobor tano važno te kera mir keda vakergja: „Ako ingarea tli žrtva ko žrtveniko hem adari setinea tut kaj tle phrale isi le nešto protiv tute, mukh tli žrtva anglo žrtveniko, hem dža prvo smirin tut tle phralea, a palo adava iran tut hem de tlo poklon“ (Mat. 5:23, 24; w18.09 19, pas. 17).

I rat angleder te merel, džikote sine ple učenikoncar, o Isus skoro 30 puti spomningja o mangipe. Ov vakergja ple učenikonge kaj valjani te mangen pe jekh jekhea (Jovan 15:12, 17). Lengoro mangipe doborom ka dikhjol so o javera ka primetinen kaj ola tane o čačutne hristijanja (Jovan 13:35). O mangipe bašo kova so kerela sine o Isus lafi nane samo nešto kova so osetinaja le nego akaja osobina sikavela pe postapkencar soj samopožrtvuvana. O Isus vakergja: „Nikas nane pobaro mangipe taro akava: te del plo životo ple amalenge. Tumen sien mle amala ako kerena adava so zapovedinava tumenge“ (Jovan 15:13, 14). Avdive, e Jehovaskere sluge tane pendžarde palo lengoro iskreno samopožrtvuvano mangipe hem palo zoralo jekhipe so isi len (1. Jov. 3:10, 11). E Devleskere sluge ko celo sveto čače mangena pe jekh jekhea bizi razlika tari savi nacija tane, savi čhib kerena lafi ili savo poteklo isi len (w18.09 8, pas. 1-2).

O Jehova adžikerela amendar te grižina amen amare familijake. Na primer, šaj kerea buti te šaj te grižine tut bašo materijalna potrebe tle familijakere. But daja ačhovena khere te šaj te arakhen pumare tikne čhaven. A keda amare roditelija našti više te grižinen pe korkori peske, šaj amen ka valjani te grižina amen lenge. Akala bukja tane but važna. Ako isi tut familijarna obvrske, verojatno našti te kere ki služba bašo Jehova doborom kobor so bi mangea te kere. Ama, ma obeshrabrin tut! O Jehova tano zadovolno keda grižinea tut tle familijake (1. Kor. 10:31). Ako nane tut but familijarna obvrske, šaj li te pomožine e phralenge hem e phenjenge soj tane nasvale, phure ili so isi len javera potrebe? Ili, šaj li te pomožine okolenge so grižinena pe lenge? Razmislin kaske taro tlo sobranie valjani asavki pomoš. Ako kerea akava, šaj sorabotinea e Jehovaja te šaj ov te odgovorinel ki nekaskiri molitva (1. Kor. 10:24; w18.08 22, pas. 3, 5).

Razmislin bašo Josif. Taro sa e Jakoveskere čhave, ov sine leske najmanglo. Adaleske, leskere phralja sine but ljubomorna. Keda e Josife sine le 17 berš, ola bikingje le sar robo (1. Moj. 37:2-4, 23-28). Okolu 13 berš o Josif mučinela pe sine ko Egipet, prvo sar robo, a palo adava sar zatvoreniko. O Josif sine dur taro plo dad, o Jakov, kaste so but mangela sine. Džikote sine ko zatvor, o Josif sigurno razmislinela sine bašo adava sar o Jehova pomožingja leske (1. Moj. 39:21; Ps. 105:17-19). Šaj razmislinela sine hem bašo proročka sune so sine le džikote sine poterno. Akava uveringja le kaj o Jehova tano lea (1. Moj. 37:5-11). Ov verojatno but puti phravela sine plo vilo e Jehovaske ki molitva (Ps. 145:18). O Jehova odgovoringja leske ko molitve agjaar so uveringja le kaj ka ovel lea bizi razlika so ka slučinel pe (w18.10 23, pas. 3-4).

Upro amaro stavi baši nekaste šaj te vlijajnel adava kobor isi le ko materijalno pogled. Sar šaj nekaskiri materijalno sostojba te vlijajnel ko adava sar dikhaja ki leste? O sveti duh pottikningja e Solomone te pišinel jekh žalno čačipe, sar so dikhaja taro avdisutno stiho. So sikljovaja taro akala lafija? Ako na pazinaja, šaj te manga te ova amala barvale phralencar, a na čorole phralencar. Soske tano doborom opasno te procenina e manušen sprema lengiri materijalno sostojba? Adalea šaj te kera podelbe ko sobranie. Akava slučingja pe ko nesave sobranija ko prvo veko hem o Jakov predupredingja adale hristijanen bašo adava (Jak. 2:1-4). Na valjani te mukha te oven podelbe ko sobranie. Adaleske te izbegina te procenina e manušen sprema adava kobor isi len (w18.08 11-12, pas. 8-10).

Keda pazinaja sar ponašinaja amen amare phralencar hem phenjencar, sikavaja kaj ceninaja amaro amalipe e Jehovaja. Ola tane e Jehovaskere, isto sar so siem amen da. Ako na bistraja akava, ka trudina amen sekogaš te ova ljubezna lencar hem te sikava lenge mangipe (1. Sol. 5:15). Kobor tano važno akava? O Isus vakergja ple učenikonge: „Taro adava sarine ka džanen kaj sien mle učenikija, ako isi tumen mangipe maškar tumende“ (Jovan 13:35). O Malahija vakergja kaj o Jehova pazinela hem šunela sar o manuša ponašinena pe maškar peste (Mal. 3:16). O Jehova „pendžarela okolen soj leskere“ (2. Tim. 2:19). Ov but šukar džanela so keraja hem so vakeraja (Evr. 4:13). Keda ponašinaja amen lošno amare phralencar hem phenjencar, o Jehova dikhela adava. Ama, šaj te ova sigurna kaj o Jehova isto agjaar dikhela keda siem gostoprimliva, darežliva, spremna te prostina hem ljubezna (Evr. 13:16; w18.07 25, pas. 15, 17).

Mudro tano te ačhova paše e Jehovaja. Nikoj nane doborom mokjno, mudro hem pherdo mangipaja sar amaro Devel! Amen sekogaš mangaja te ova leske verna hem te ova tari leskiri strana (Ps. 96:4-6). Ama nesave so služinena sine e Devleske na uspejngje te ačhoven leske verna. Razmislin bašo primer e Kaineskoro. Ov na obožavinela sine hovavne devlen, ama o Jehova na prifatingja leskiri žrtva. Soske? Adaleske so o Jehova dikhlja kaj o lošnipe počmingja te mukhel korenja ko vilo e Kaineskoro (1. Jov. 3:12). O Jehova predupredingja e Kaine: „Ako počminea te kere adava soj šukar, nane li te prifatinav tut? Ama ako na kerea adava soj šukar, o grevo garavela pe ko udar hem mangela te astarel tut. A tu, ka navasine le li?“ (1. Moj. 4:6, 7). Javere lafencar, o Jehova vakergja e Kaineske: „Ako kainea tut hem ačhovea tari mli strana, tegani me da ka ovav tari tli strana“. Ama, o Kain na šungja e Devle (w18.07 15-16, pas. 1, 3-4).

Jekh važno način sar mukhaja amari svetlina te svetinel tano keda propovedinaja hem keraja učenikija (Mat. 28:19, 20). Osven preku i služba, slavinaja e Jehova adalea sar ponašinaja amen da. But manuša dikhena amen džikote propovedinaja. Keda asaja lencar hem pozdravinaja len adava šaj te kerel te ovel len šukar mislenje baši amende hem bašo Devel koleske so služinaja. O Isus vakergja ple učenikonge: „Keda ka khuven ko kher, pozdravinen e kherutnen“ (Mat. 10:12). Ko podračje kote so propovedinela sine o Isus sine običaj o manuša te kaninen jabandžien peste khere. Ko but thana avdive, adava više nane običaj. O manuša but puti tane nervozna ili holjanena keda dikhena jabandžija anglo udar. Ama ako siem ljubezna hem prijatna, ola šaj ka osetinen pe poslobodna. Keda svedočinea količkencar ko prometna thana, šaj primetingjan kaj o manuša but puti reagirinena pozitivno ako asaja lencar hem ljubezno pozdravinea len (w18.06 22, pas. 4-5).

O apostol Petar obično družinela pe sine samo e Evreencar. Ama, otkeda o Devel jasno sikavgja kaj o hristijanja na valjani te oven pristrasna, o Petar propovedingja jekhe rimsko vojnikoske, o Kornelij (Dela 10:28, 35). Palo adava, o Petar družinela pe sine hem hala sine e hristijanencar so na sine Evreija. Palo but berša, ki diz Antiohija, ov čhinavgja te hal e hristijanencar so na sine Evreija (Gal. 2:11-14). Adaleske, o Pavle ukoringja e Petare, a ov prifatingja o ukor. Kotar džanaja adava? Keda o Petar pišingja plo prvo pismo dži ko hristijanja so sine Evreija hem dži ko okola so na sine Evreija ki Mala Azija, ov vakergja kobor tano važno te manga sa e phralen (1. Pet. 1:1; 2:17). Jasno tano kaj adaleske so o Isus dengja primer, o apostolija siklile te mangen „sa e manušen“ (Jovan 12:32; 1. Tim. 4:10). Iako valjangja lenge vreme, ola meningje plo način sar razmislinena sine. Adaleske so uravgje i „nevi ličnost“, adala hristijanja siklile te dikhen ko sa o manuša sar so dikhela o Devel, a angli leste sa o manuša tane ista (Kol. 3:10, 11; w18.06 13, pas. 15-16).

O oklop so phiravela sine jekh rimsko vojniko ko kolin but puti sine kerdo taro horizontalna sastrnale lente. O vojniko valjani sine redovno te proverinel dali sa o pločke tane ko plo than. Adava oklop zaštitinela sine e vojnikoskoro vilo hem javera organija. E Jehovaskere pravedna merilija kola so zaštitinena amaro simbolično vilo, ili javere lafencar amari andruni ličnost, šaj te sporedinen pe asavke oklopea (Izr. 4:23). Jekh vojniko nikogaš nane te meninel sine plo sastrnalo oklop javere oklopea soj kerdo taro poslabo metali. Slično, nikogaš na valjani te menina e Jehovaskere merilija bašo ispravno hem pogrešno amare merilencar. Amen na siem doborom mudra te džana sar šaj te zaštitina amaro vilo (Izr. 3:5, 6). Adaleske, mora redovno te proverina dali amaro duhovno oklop panda zaštitinela amaro vilo. Kobor poviše mangaja o čačipa taro e Devleskoro Lafi, doborom polokhe ka ovel amenge te phirava amaro „oklop“, ili javere lafencar te živina sprema e Jehovaskere pravedna merilija (Ps. 111:7, 8; 1. Jov. 5:3; w18.05 22-23, pas. 3-4, 6-7).

Iako o Mojsej but berša sine lenge šukar vodači, ola palem žalingje pe. Na žalingje pe samo bašo pani nego taro Mojsej da, sar te phene ov tano krivo soj tane žedna (4. Moj. 20:1-5, 9-11). O Mojsej but holjangja e Izraelconge hem ko adava momenti na sine krotko. Namesto te vakerel e karpake te mukhel pani, sar so zapovedingja leske o Jehova, o Mojsej kergja holjame lafi e narodoja hem vakergja kaj ov ka kerel čudo. Palo adava, duj puti khuvgja e kaštea ki karpa hem iklilo but pani. I gordost hem i holi čhivgje le te kerel seriozno greška (Ps. 106:32, 33). Adaleske so na sine krotko ki adaja situacija, o Jehova na dozvolingja leske te khuvel ki Vetimi phuv (4. Moj. 20:12). Taro akava primer sikljovaja važna pouke. Prvo, valjani te trudina amen sekogaš te ačhova krotka. Ako na keraja adava, tegani šaj sigate te ova gorda hem te vakera ili te kera nešto so nane ispravno. Dujto, keda siem ko stresna situacie šaj te ovel amenge pharo te ačhova krotka. Adaleske, but tano važno te trudina amen te ačhova krotka ko asavke situacie (w19.02 12-13, pas. 19-21).

Dali o propovedibe amenge tano teret? Ni najhari. Otkeda vakergja i sporedba baši drakh, o Isus vakergja kaj ka ovel amen leskoro bahtalipe keda propovedinaja (Jovan 15:11). Sar šaj te ovel akava? Ki sporedba e Isuseskiri, ov vakergja kaj tano o steblo e drakhakoro a leskere učenikija tane o granke (Jovan 15:5). O granke ka dobinen pani hem hranliva sostojke samo ako ačhovena ko steblo. Slično, sa džikote ačhovaja ko jekhipe e Isusea hem džaja palo leskoro primer ko sa, ka osetina amen bahtale sar so osetinela pe ov džikote kerela e Devleskiri volja (Jovan 4:34; 17:13; 1. Pet. 2:21). I Hane, koja so poviše taro 40 berš služinela sar pioneri, vakerela: „O bahtalipe so osetinava le sekogaš keda ka iranav man tari služba pottikninela man ponadari da te služinav e Jehovaske“. Adava so ka ova bahtale ka del amen sila ponadari da te propovedina čak keda poviše manuša na mangena te šunen amen (Mat. 5:10-12; w18.05 9, pas. 2; 13, pas. 14).

O apostol Pavle dengja but šukar primer adalea so ohrabrinela sine e phralen. O sveti duh vodingja e Pavle te propovedinel e Grkonge, e Rimjanenge hem e javere manušenge so obožavinena sine bute devlen (Gal. 2:7-9). O Pavle patujnela sine ko podračje kova soj avdive pendžardo sar Turcija, a isto agjaar ki Grcija hem Italija. Ov propovedinela sine okolenge so na sine Evreija kola so živinena sine ko adala thana hem adari kergja hristijanska sobranija. O životo na sine lokho adale neve hristijanenge. Sine len progonstvo taro manuša ko than kote so živinena sine, adaleske valjani sine lenge ohrabruvanje (1. Sol. 2:14). Okolu ko 50 berš a.e., o Pavle pišingja jekh ohrabruvačko pismo e neve sobranieske ko Solun. Ov vakergja: „Sekogaš blagodarinaja e Devleske baši tumende keda spomninaja tumen ko amare molitve, soske stalno isi amen ki godi adava so kerena pottiknime tari vera hem so trudinena tumen pottiknime taro mangipe hem tumari istrajnost“ (1. Sol. 1:2, 3). Isto agjaar, pottikningja len te keren jekh jekheskiri vera zorali hem pišingja: „Ohrabrinen tumen maškar tumende hem pomožinen tumen jekh jekhea“ (1. Sol. 5:11; w18.04 19-20, pas. 16-17).

Ternalen, ako tumenge najvažno ko životo te keren adava so mangela o Jehova, tegani ka mangen te vakeren e javerenge baši leste. O propovedibe tano itno, adaleske valjani te ovel amenge jekh taro najvažna bukja ko amaro životo. Šaj li te čhive tuke cel poviše vreme te dža ki služba? Šaj li te ove pioneri? Ama, so ako na uživinea but ko propovedibe? Hem sar šaj pošukar te objasnine javerenge ko so verujnea? Duj bukja ka pomožinen tuke: spremin tut šukar hem ma otkažin tut te vakere e javerenge so džanea bašo Jehova. Tegani šaj ka iznenadine tut kobor ka uživine ki služba. Počmin agjaar so ka spremine tuke odgovorija bašo nesave pučiba so šaj te pučen tut tle součenikija, na primer: „Soske verujnea ko Devel?“ Ki internet-stranica jw.org ki makedonsko čhib isi statie kola so šaj te pomožinen tuke te arakhe o odgovor ko akava pučibe. Ka arakhe o rabotno listo „Zošto veruvam vo Bog?“ Te šaj te spremine tlo odgovor, pher akava rabotno listo (w18.04 29-30, pas. 10-11).

Iako e Adame hem e Eva sine len bari sloboda, oj sine ograničimi. Nesave taro adala ograničuvanja sine lenge prirodna. Na primer, te šaj te ačhoven dživde, mora sine te dišinen, te han hem te soven. Dali adava značinela kaj ola na sine slobodna? Na. Ustvari, o Jehova kergja agjaar te šaj adala bukja te keren len bahtale hem zadovolna (Ps. 104:14, 15; Prop. 3:12, 13). O Jehova dengja e Adameske hem e Evake jasno zapoved. Ov vakergja lenge te oven len čhave, te pheren i Phuv hem te grižinen pe lake. Dali akaja zapoved ograničingja lengiri sloboda? Ni najhari! Adava dengja len prilika te keren celi Phuv raj hem večno te živinen ki late zaedno ple sovršena čhavencar. Akaja sine e Devleskiri namera (Ps. 127:3; Isa. 45:18). Te šunen sine o Adam hem i Eva e Jehova, ola ka šaj sine večno te uživinen ko brako hem ko familijarno životo (w18.04 4, pas. 7-8).

Ako siem strpliva e manušencar ki služba, nane te očekujna kaj ka haljoven ili ka prifatinen o čačipe panda taro prvo puti keda ka šunen le. Na primer, razmislin sar šaj te pomožine nekaske te haljovel kaj o manuša ka živinen večno ko raj ki Phuv. But džene šaj verujnena kaj e meribaja završinela sa. Ili šaj mislinena kaj sa o šukar manuša džana ko nebo. Ake sar jekh phral kerela adava. Prvo, čitinela 1. Mojseeva 1:28. Palo adava, pučela kote hem ko save uslovija o Devel manglja o manuša te živinen. But manuša odgovorinena: Ki Phuv, ko šuže uslovija. Tegani čitinela Isaija 55:11 hem pučela len dali e Devleskiri namera meningja pe. But puti o stanarija vakerena na. Ko krajo, o phral čitinela Psalm 37:10, 11 hem pučela len savi idnina ka ovel e manušen. Ko asavko način, ov pomožingja nesave manušenge te haljoven kaj e Devle sine le namera o šukar manuša te živinen večno ko raj ki Phuv (w19.03 24, pas. 14-15; 25, pas. 19).

O Jehova jasno sikavgja kaj mangela te šuna o lafija leskere Čhaveskere hem te primenina len. O Isus ko but šukar način sikavgja ple sledbenikon sar te propovedinen o šukar haberi hem sekogaš pottikninela len sine te ačhoven duhovno džangavde (Mat. 24:42; 28:19, 20). Isto agjaar, pottikninela len sine te trudinen pe te keren e Devleskiri volja hem te na otkažinen pe (Luka 13:24). O Isus istakningja kobor tano važno te mangen pe maškar peste leskere sledbenikija, te ačhoven ko jekhipe hem te ikeren leskere zapovedija (Jovan 15:10, 12, 13). O sovetija so dengja o Isus ple učenikonge sine but važna hem korisna. Avdive da adala sovetija tane korisna amenge! O Isus vakergja: „Sekoj soj tano tari strana e čačipaskiri, šunela mlo glaso“ (Jovan 18:37). Keda trpinaja amen jekh jekhea hem spremno prostinaja jekh jekheske, sikavaja kaj šunaja leskoro glaso (Kol. 3:13; Luka 17:3, 4). Isto agjaar, šunaja leskoro glaso keda revno propovedinaja o šukar haberi hem ko šukar hem ko pharo vreme (2. Tim. 4:2; w19.03 10, pas. 9-10).