April

A sar tano amencar? Dali razmislinaja sar o Jehova ili sar o manuša taro sveto? Sar hristijanja, but trudinaja amen te kera e Jehovaskiri volja amare ponašibaja. Ama, sar tano amare razmislibaja? Dali trudinaja amen te razmislina sar o Jehova, ili javere lafencar te dikha ko bukja sar so dikhela ov? Valjani but te trudina amen te šaj te uspejna ko adava. Tari javer strana, but lokho tano te razmislina sar o manuša ko sveto, soske o duho e svetoskoro tano okolu amende (Ef. 2:2). Isto agjaar, o manuša ko sveto but puti koncentririnena pe samo ki peste hem amen da šaj te ova ko iskušenie te razmislina sar lende. Čače, but polokho tano te razmislina sar o manuša taro sveto nego sar o Jehova. Ako mukhaja o sveto te vlijajnel upro amaro razmislibe, verojatno ka ova sebična hem ka manga korkori te odlučina soj ispravno, a soj pogrešno (Mar. 7:21, 22). Adaleske tano but važno te trudina amen te razmislina sar o Devel, a na sar o manuša taro sveto (w18.11 21, pas. 1; 22, pas. 3-4).

O Isus sigurno sine but ohrabrimo keda o Jehova trin puti direktno kergja lafi taro nebo hem adalea sikavgja leske kaj mangela le. Odma otkeda o Isus krstingja pe ki reka Jordan, o Jehova phengja o lafija taro avdisutno stiho. Izgleda, osven o Isus, samo o Jovan Krstitel šungja akala lafija. Palo adava, otprilika jekh berš angleder te merel o Isus, trin taro leskere apostolija šungje sar o Jehova vakerela e Isuseske: „Akava tano mlo manglo Čhavo, kova so kerela man bahtalo! Leste šunen le!“ (Mat. 17:5). Hem ko krajo, samo nekobor dive angleder te merel, o Jehova palem kergja lafi taro nebo ple Čhavea (Jovan 12:28). O Isus džanlja kaj o manuša ka vakeren leske kaj ov vredžingja e Devle hem kaj adžikerela le meribe so ka anel ladž. Ama, ov molingja pe te ovel e Devleskiri volja, a na leskiri (Mat. 26:39, 42). O Isus istrajngja ko „stubo mučibaske hem na mislingja ki ladž“, soske manglja te dobinel čest taro Devel, a na taro sveto (Evr. 12:2; w18.07 7-8, pas. 15-16).

Odma pali e Gospodareskiri večera, o Isus sikavgja bari hrabrost. Soske šaj te vakera akava? Ov kergja ple Dadeskiri volja, iako džanlja kaj bašo adava ka ovel ladžakerdo adalea so ka ovel mudardo sar manuš kova so kerela lafi protiv o Devel (Mat. 26:65, 66). O Isus ačhilo verno dži ko krajo hem agjaar falingja e Devleskoro anav, sikavgja kaj e Devle isi le pravo te vladinel upro sa hem phravgja o drumo okolenge so kainena pe te šaj večno te živinen. Ko isto vreme, spremingja ple učenikon bašo bukja kola so valjani sine panda hari te oven. O Isus isto agjaar sikavgja hrabrost adalea so na manglja te razmislinel bašo pharipa so sine le hem so ka oven le. Namesto adava, ko adala phare momentija ov mislinela sine ko potrebe ple apostolengere. E Gospodareskiri večera koja so kergja la otkeda gelo peske o Juda, valjani sine te setinkerel adalen so ka oven leskere pomazime sledbenikija ki korist so ka ovel len taro leskoro rat hem ko adava so ka oven delo taro nevo sojuz (1. Kor. 10:16, 17; w19.01 22, pas. 7-8).

O Jehova odgovoringja leske taro nebo: „Proslavingjum mlo anav hem palem ka proslavinav le!“ O Isus sine voznemirimo soske angli leste sine bari odgovornost — te ačhovel verno e Jehovaske. O Isus džanela sine kaj ka ovel surovo kamšikujmo hem mudardo (Mat. 26:38). Ama, leske sine najvažno te proslavinel ple Dadeskoro anav. O Isus sine obvinimo kaj kerela lafi protiv o Devel hem but sine sekirimo kaj leskoro meribe ka anel ladž e Jehovaske. Isto sar o Isus, amen da šaj sekirinaja amen kaj ka ana ladž e Jehovaskere anaveske. Šaj trpinaja nepravda ili siem voznemirime taro hovavne haberija so širinena len o protivnikija baši amende. Šaj sekirinaja amen kaj asavke haberija ka kaljaren e Jehovaskoro anav. Ko asavke momentija, amen da šaj but te utešinen amen o lafija so vakergja len o Jehova e Isuseske. O Jehova ka proslavinel plo anav (Ps. 94:22, 23; Isa. 65:17; w19.03 11-12, pas. 14-16).

Ki jekh prilika, o Isus vakergja ple učenikonge nešto so voznemiringja len. Ola mislingje kaj ov ka obnovinel o carstvo e Izraeleske, ama o Isus vakergja lenge kaj panda hari ka cidel muke hem ka merel. O apostol Petar odma vakergja leske: „Ov milostivo sprema tute, Gospodare. Adava nikogaš nane te slučinel pe tuke“. O Isus odgovoringja leske: „Naš mandar, Satano! Tu sian mange bar sopkibaske, soske tle misle nane e Devleskere, nego manušikane“ (Mat. 16:22, 23; Dela 1:6). Adale lafencar, o Isus jasno sikavgja kaj e Jehovaskoro razmislibe razlikujnela pe taro razmislibe akale svetoskoro kova soj tano ko vasta e Satanaske (1. Jov. 5:19). O Petar ohrabringja e Isuse te ovel le o sebično stavi kova so bute manušen taro akava sveto isi len. O odgovor so dengja e Petareske sikavgja kaj o Isus prifatingja e Jehovaskoro razmislibe, a otfrlingja e svetoskoro (w18.11 21, pas. 1-2).

Zamislin tuke so dikhela o Jehova keda milionja manuša ko celo sveto khedena pe te ikeren e Gospodareskiri večera. Ov na dikhela len samo sar grupa manuša soj khedime ko jekh than, nego primetinela sekole jekhe soj prisutno. Na primer, ov dikhela okolen so verno avena sekova berš. Maškar lende isi nesave so avena iako isi len baro progonstvo. A javera so na avena redovno ko amare sostanokija, avena ki Spomen-svečenost soske ko akava dive dikhena sar nešto but važno. Isto agjaar, o Jehova primetinela okolen da so avena prvo puti soske mangena te dikhen so kerela pe ko akava sostanok. O Jehova tano but bahtalo keda dikhela kaj but manuša avena ko adava posebno sostanok (Luka 22:19). Leske tano najvažno soske o manuša avena. Dali edvaj adžikeraja te ova sikavde taro Jehova hem tari leskiri organizacija? (Isa. 30:20; Jovan 6:45; w19.01 26, pas. 1-3).

O Isus na samo so sine spremno te merel ple učenikonge, nego isto agjaar sekova dive čhivela sine lengere potrebe anglo ple. Na primer, ov sine ple učenikoncar čak keda sine umorno ili keda sine le baro stres (Luka 22:39-46). Ov koncentriringja pe ko adava so šaj te del e javerenge, a na so šaj te lel lendar (Mat. 20:28). Amen siem ki jekh čačutni hristijansko organizacija hem mangaja sa poviše te koristina amaro vreme te šaj te kanina e javere manušen te oven amencar. Ama posebno mangaja te odvojna vreme bašo „amare phralja ki vera“ kola so nane aktivna (Gal. 6:10). Amaro mangipe sprema lende ka sikava le agjaar so ka ohrabrina len te aven ko sostanokija, a posebno te aven ki Spomen-svečenost. Isto sar o Jehova hem o Isus, amen da siem bahtale keda dikhaja kaj o phralja hem o phenja so nane aktivna iranena pe ko Jehova (Mat. 18:14; w19.01 29, pas. 12, 14; 30, pas. 15).

Keda o Isus kergja i prvo Gospodareskiri večera kolaja so valjani sine te setinen pe ko leskoro meribe, o Isus koristingja samo o maro hem i mol kola so više sine adathe baši Pasha. Ple apostolenge vakergja kaj adala duj bukja pretstavinena leskoro sovršeno telo hem leskoro sovršeno rat, kola so panda hari valjangja te del len sar žrtva. O apostolija verojatno na sine iznenadime taro adava so o Isus sikavgja kaj akava nevo važno nastan valjani te ikerel pe ko doborom ednostavno način. Soske šaj te vakerel pe adava? Nekobor masekija angleder adava, sine ko kher ple amalengoro, ko Lazar, ki Marta hem ki Marija. Džikote sine adathe o Isus počmingja te sikavel len. Iako i Marta sine adathe, oj sine zafatimi adalea so spreminela leske sine but hajbaske. Keda o Isus dikhlja adava, ov ljubezno vakergja lake kaj na valjani sekova puti te ovel doborom but hajbaske (Luka 10:40-42). Nesavo vreme palo adava, kratko angleder te merel, ov korkori ikergja pe ko adava sovet so dengja le lake. E Gospodareskiri večera koja so kergja la ple učenikoncar sine but ednostavno (w19.01 20-21, pas. 3-4).

O Jehova sikavgja čest e Isuseske ko način so na adžikergja le. Keda voskresningja le, o Jehova dengja le pobari položba ko nebo nego so sine le angleder. Ov isto agjaar, dengja le nešto so nikoj javer dži tegani na dobingja — besmrtno životo ko nebo (Fil. 2:9; 1. Tim. 6:16). Adava sine čače but šuži nagrada baši e Isuseskiri vernost! So ka pomožinel amenge te ova panda poodlučna te dobina čest taro Jehova, a na taro sveto? Valjani te na bistra kaj o Jehova sekogaš ceninela ple verna slugen hem but puti nagradinela len ko način so na adžikerena le. Našti ni te zamislina amenge ko kola načinija o Jehova ka nagradinel amen ko vreme so avela! Ama dži tegani, džikote trpinaja o problemija hem o pharipa ko akava lošno sveto, na valjani te bistra kaj akava sveto panda hari ka nakhel. Isto agjaar, sekoja čest so avela taro sveto ka nakhel (1. Jov. 2:17). Tari javer strana, amaro Dad so grižinela pe amenge, o Jehova, nane te bistrel adava so kergjem hem o mangipe so sikavgjem leskere anaveske, soske „ov nane nepravedno“ (Evr. 6:10; w18.07 8, pas. 17-18).

I rat keda halja i posledno večera ple apostolencar, o Isus sine sekirimo bašo lengoro jekhipe. Keda molinela pe sine lencar ov vakergja kaj mangela sa leskere učenikija te oven ko jekhipe, isto sar soj tano ov ko jekhipe ple Dadea. Ako e Isuseskere učenikija sine ko jekhipe, adava ka sikavel sine e javerenge kaj o Jehova bičhalgja e Isuse ki Phuv. O čačutne učenikija e Isuseskere ka oven sine pendžarde palo lengoro mangipe jekh jekheske hem akava mangipe ka kerel len sine te oven ko panda pobaro jekhipe (Jovan 13:34, 35). Šaj te haljova soske o Isus adaja rat kergja but lafi bašo jekhipe. Ov dikhlja kaj leskere apostolija na sine celosno ko jekhipe. Na primer, o apostolija palem akošena pe sine bašo adava „koj lendar tano najbaro“ (Luka 22:24-27; Mar. 9:33, 34). Ki javer prilika, o Jakov hem o Jovan rodingje taro Isus te del len istaknime thana ko nebesno Carstvo, odma uzi leste (Mar. 10:35-40; w18.06 9, pas. 1-2).

O Jehova mangela o bračna partnerija te ovel len baro mangipe kova so ka trajnel celo životo (Mat. 19:3-6). I preljuba tani jekh taro najlošna bukja so šaj te kerel nekoj ple bračno partnereske. Adaleske i eftato taro Deš zapovedija zabraninela sine i preljuba (5. Moj. 5:18). I preljuba tani grevo anglo e Devleskere jakhja hem anela bari dukh e bračno partnereske (1. Moj. 39:7-9). Okova so sine izneverimo taro plo bračno partneri šaj beršencar ka osetinel bari dukh. O Jehova mangela o čhave te oven bahtale hem zaštitime. O Devel zapovedingja e roditelenge te grižinen pe bašo fizička potrebe pumare čhavengere, ama isto agjaar bašo lengere duhovna potrebe. Ola valjani sine te koristinen sekoja prilika te pomožinen pumare čhavenge te haljoven hem te mangen e Jehovaskoro zakoni (5. Moj. 6:6-9; 7:13). O roditelija na valjani sine lošno te postapinen pumare čhavencar ili te na sikaven lenge vnimanie. Ola valjani sine te dikhen pumare čhaven sar nasledstvo taro Jehova, sar poklon kova so valjani but te ceninen le (Ps. 127:3; w19.02 21, pas. 5, 7).

O Jov ačhilo besprekorno adaleske so sine sigurno kaj o Jehova ka nagradinel le. Ov verujnela sine kaj e Devleske tani važno leskiri besprekornost. Iako sine le but nevolje, o Jov sine uverimo kaj o Jehova ko krajo ka nagradinel le. Adava pomožingja leske te ačhol besprekorno. O Jehova sine but bahtalo so o Jov sine besprekorno, adaleske but nagradingja le panda džikote sine nesovršeno! (Jov 42:12-17; Jak. 5:11). A ki idnina o Jov ka dobinel panda pobare bereketija. Amaro Devel na meninela pe (Mal. 3:6). Ako mislinaja sekogaš ko adava kaj o Jehova ceninela amari besprekornost, tegani ko amaro vilo i nadež baši šuži idnina ponadari da ka ovel zorali (1. Sol. 5:8, 9). Ov odlučno sekogaš te ačhove besprekorno! Ponekogaš, šaj ka misline kaj samo tu ko than kote so živinea trudinea tut te ačhove besprekorno. Ama, ma bistre kaj na sian korkori. Tuja tane milionja javera verna sluge e Devleskere. Isto agjaar, tu da ka ove maškar but murša hem džuvlja kola so ačhile besprekorna, čak keda lengoro životo sine ki opasnost (Evr. 11:36-38; 12:1; w19.02 7, pas. 15-16).

Ko periodi keda tani i Spomen-svečenost, šukar tano te puča amen: „Sar šaj panda poviše te sikavav mangipe isto sar o Isus? Dali poviše mislinava ko e phralengere hem e phenjengere potrebe, a na ko mle? Dali taro phralja hem taro phenja adžikerava poviše nego so šaj te keren, ili sium svesno bašo lengere granice?“ Valjani te trudina amen te ova sar o Isus te šaj te haljova sar osetinena pe o javera Panda hari, nane više te rodel pe amendar te ikera i Spomen-svečenost. Keda o Isus ka avel ki bari nevolja, ov ka lel ko nebo e birimen so ačhile hem nane više te ikerel pe e Gospodareskiri večera (1. Kor. 11:26; Mat. 24:31). Čak keda nane više te ikera e Gospodareskiri večera, šaj te ova sigurna kaj e Jehovaskoro narodo taro vilo ka setinel pe ki late — oj sekogaš ka setinkerel amen ko najbaro primer baši poniznost, hrabrost hem mangipe (w19.01 25, pas. 17-19).

Razmislin sar adava so valjani te grižina amen bašo amaro sastipe pomožinela amenge te haljova kobor tano važno te arakha amaro simbolično vilo. Prvo, te šaj te ova saste, mora te ha zdravo hrana hem redovno te vežbina. Slično, te šaj te ova duhovno saste, mora te ha zdravo duhovno hrana hem sekogaš te sikava vera ko Jehova. Amari vera sikavaja agjaar so ikeraja amen ko adava so sikljovaja hem keraja lafi e javerencar baši late (Rim. 10:8-10; Jak. 2:26). Dujto, sprema adava sar izgledinaja avrijaldan, šaj te mislina amenge kaj siem saste iako ki amende andre šaj isi nesavo nasvalipe. Slično, adaleske so siem duhovno aktivna, šaj te mislina amenge kaj isi amen zorali vera, ama šaj ki amende bajrovena pogrešna želbe (1. Kor. 10:12; Jak. 1:14, 15). Na valjani te bistra kaj o Satana mangela te zarazinel amen ple razmislibaja (w19.01 15, pas. 4-5).

Šaj te puča amen: „Dali kerava adava so kergja o milostivo Samarjani? Keda o javera cidena muke, šaj li te kerav nešto te pomožinav lenge? Na primer, šaj li te pomožinav e pophurenge ko sobranie, e udovicenge ili e čhavenge kaskere so roditelija na služinena e Jehovaske? Šaj li te utešinav okolen so isi len depresija?“ (1. Sol. 5:14; Jak. 1:27). Keda sikavaja milost amen daja e javerenge, a o Isus vakergja kaj o dejbe kerela amen bahtale. Isto agjaar, džanaja kaj adalea keraja e Jehovaskiri volja (Dela 20:35; Evr.13:16). Baši okova soj tano milostivo, o cari o David vakergja: „O Jehova ka zaštitinel le hem ka ikerel le ko životo. Ka ovel pendžardo sar bahtalo ki phuv“ (Ps. 41:1, 2). Isto agjaar, ako siem milostiva hem sočuvstvitelna sprema o javera, o Jehova ka ovel milostivo sprema amende hem šaj te ova bahtale zasekogaš (Jak. 2:13; w18.09 18, pas. 11-12).

I doktorka vakergja jekh lošno haberi jekhe verno phenjake so vikinela pe Jošiko. Oj vakergja lake kaj ačhilo la samo panda nekobor masekija životo. Sar reagiringja i Jošiko? Oj setingja pe ko avdisutno stiho, kova soj tano lake jekh taro omilena. A palo adava ko jekh smirimo način vakergja e doktorkake kaj na darala soske o Jehova astarela la taro vas. O utešna lafija taro akava stiho pomožingje amare mangle phenjake te sikavel celosno doverba ko Jehova. Akava stiho šaj amenge da te pomožinel te ačhova smirime keda arakhljovaja ko phare situacie. O Jehova pottikningja e Isaija te pišinel akala lafija te šaj te utešinel e Evreen kola so palo nesavo vreme sine ingarde ko ropstvo ko Vavilon. Ama, o Devel kergja akala lafija te ačhoven te šaj lendar te ovel len korist na samo o Evreija nego isto agjaar sa leskere sluge so živingje ottegani pa sa dži avdive (Isa. 40:8; Rim. 15:4). Adaleske so živinaja ko „but pharo vreme“, avdive — poviše taro bilo keda angleder — valjanena amenge o ohrabruvačka lafija soj pišime ko lil Isaija (2. Tim. 3:1; w19.01 2, pas. 1-2).

Ako jekh bračno pari odvojnela pe, anglo e Devleskere jakhja ola ponadari da tane ko brako hem ka ovel len pharipa. O apostol Pavle vakergja jekh pričina soske tano šukar o bračna partnerija te ačhoven zaedno: „O rom so nane verniko tano sveto preku pli romni hem i romni so nane verniko tani sveto preku o phral. Te na ovel sine akava agjaar, tumare čhave nane te oven sine čista, ama akana ola tane sveta“ (1. Kor. 7:14). But hristijanja odlučingje te ačhoven ple bračno partnerea so na služinela e Jehovaske iako sine ki but phari situacija. Sine lenge but milo so kergje asavke žrtve soske palo nesavo vreme lengoro bračno partneri ulo e Jehovaskoro svedoko (1. Kor. 7:16; 1. Pet. 3:1, 2). Avdive ko hristijanska sobranija ko celo sveto isi but uspešna brakija. Šaj ko tlo da sobranie isi but asavke brakija kote so o phralja sikavena mangipe ple romnjenge, a o phenja hor poštujnena ple romen. Sarine ola sikavena kaj šaj te poštujnel pe o brako sar poklon taro Devel (Evr. 13:4; w18.12 14, pas. 18-19).

O lafi „Eden“ značinela „zadovolstvo“, hem ki adaja gradina čače sine baro zadovolstvo te živinel pe. Adathe sine but hajbaske, but šuže thana hem sine mir maškar o manuša hem o životne (1. Moj. 1:29-31). Keda o Hebrejska spisija prvo puti sine prevedime ki grčko čhib, o preveduvačija koristingje o lafi paradisos, so značinela „raj“, te šaj te prevedinen o hebrejsko lafi baši „gradina“. Ki jekh enciklopedija pišinela kaj keda nesavo Grko ka šunel sine o lafi paradisos, ov mislinela sine ko jekh šužo, baro parko, kova so sine bezbedno, kote so sine but šuže kašta so dena sine različna plodija hem thavdena sine potokija čisto panjea maškar o zelena livade kolende so mirno hana sine čar antilope hem bakhre (Cyclopaedia taro Meklintok hem Strong; sporedin 1. Mojseeva 2:15, 16.). O Jehova čhivgja e Adame hem Eva ki asavki rajsko gradina. Ama, adaleske so sine leske neposlušna, o Jehova na mukhlja len više te živinen adathe. Agjaar, ola hem lengere čhave našavgje i prilika te živinen ko raj (1. Moj. 3:23, 24). Iako ki adaja rajsko gradina na sine više manuša, izgleda kaj postojnela sine sa dži ko Potop ko vreme e Noeskoro (w18.12 4, pas. 3-5).

O roditelija trudinena pe te sikaven pumare čhaven te oven len šukar merilija. Keda o čhave ka bajroven šaj korkori te anen odluke. Ako odlučinena te živinen sprema o šukar merilija so sikavgje len lengere roditelija, pobari tani i verojatnost kaj ka anen šukar odluke, a agjaar ka izbeginen but problemija, sekiracie hem razočaruvanja. Sar šukar roditeli, o Jehova mangela leskere čhaven te ovel len o najšukar životo so šaj (Isa. 48:18). Adaleske dela amen načelija kola so pomožinena amenge te ova čista ko moralno pogled hem šukar te postapina e javerencar. Ov pottikninela amen te sikljova te razmislina sar leste hem te živina sprema leskere merilija. Akava na ograničinela amen previše, nego kerela amen pomudra hem pomožinela amenge te ana pošukar odluke (Ps. 92:5; Izr. 2:1-5; Isa. 55:9). Ponadari da šaj te ovel amen amaro lično vkus, a ko isto vreme te ana odluke so ka keren amen bahtale (Ps. 1:2, 3). Keda razmislinaja sar o Jehova, adava koristinela amenge ko but načinija (w18.11 23, pas. 7-8).

Ako mangaja ponadari da te živina sprema o čačipe, na smejnaja te mukha okola so na služinena e Jehovaske te vlijajnen upri amende. Keda siklilem o čačipe, amare odnosija e amalencar hem e familijaja kola so nane e Jehovaskere svedokija meningje pe. Nekoj tari familija, kolege ili součenikija šaj te probinen te vklučinen amen ko lengere proslave, sar na primer rodendenija ili praznikija. So ka pomožinel amenge te na pera ko pritisok te učestvujna ko adetija hem praznikija so na mangela len o Jehova? Valjani sekogaš te oven amenge jasna o pričine soske o Jehova na mangela adala proslave. But ka pomožinel amenge ako istražinaja ko amare publikacie bašo adava kotar avena nesave praznikija. Ako razmislinaja bašo bibliska pričine soske na slavinaja akala praznikija, ka ova uverime kaj keraja okova „soj tano prifatlivo e Gospodareske“ (Ef. 5:10). Ako isi amen doverba ko Jehova hem ko leskoro Lafi, nane te dara so ka mislinen amenge o javera (Izr. 29:25; w18.11 12, pas. 10, 12).

Keda ka meninel pe o životo taro jekh puti, šaj te ova doborom but sekirime so ka mislina samo ko amare problemija. Akava šaj sine te slučinel pe e Josifeske da. Ama, namesto adava, ov odlučingja te kerel sa so šaj ko ple okolnostija hem agjaar te del prilika e Jehovaske te del le bereketi. O Josif dengja pestar sa te šaj šukar te kerel sekoja zadača so dobinela la sine taro zatvorsko čuvari, isto sar so kerela sine pli buti ko Petefri (1. Moj. 39:21-23). Slično sar o Josif, amen da šaj te arakhljova ki situacija upri koja so nane amen nisavi kontrola. Ama, ako siem strpliva hem keraja sa so šaj ki adaja situacija, ka da e Jehovaske prilika te del amen bereketi (Ps. 37:5). Šaj ponekogaš siem bunime hem sekirime, ama nikogaš nane te ova bizi nadež (2. Kor. 4:8). O Jehova ka ovel amencar, posebno ako trudinaja amen i služba te ačhovel amenge ko prvo than (w18.10 24-25, pas. 11, 13).

Sar ka osetine tut ako nekoj so pendžarea le hem poštujnea le bistrela tlo anav ili, panda pološno, ni na pendžarela tut? Akava šaj but te razočarinel tut. Soske? Adaleske so sekole jekhe amendar isi le prirodno želba te ovel prifatimo hem cenimo taro javera. Isto agjaar, mangaja te džanen save manuša siem hem te ceninen adava so keraja (4. Moj. 11:16; Jov 31:6). Ama, ako na pazinaja, akaja prirodno želba šaj te razvinel pe ko pogrešno način hem te ovel amen pogrešno želba te manga te ova slavna hem važna. E Satanaskoro sveto mangela te kerel te ovel amen asavki želba. Ako mukhaja asavki želba te ovel ki amende, nane te da amare Dadeske soj ko nebo, e Jehovaske, i slava hem i čest koja so samo ov zaslužinela la (Otk. 4:11; w18.07 3, pas. 1-2).

Na siem iznenadime so hovavena o manuša so isi len bari položba, soske upri lende vlijajnena o Satana hem leskere demonija (1. Tim. 4:1, 2). Na primer, nesave barvale biznismenija hovavena e manušen te šaj te len lengere pare, ili vakerena hovajba ko reklame te šaj te bikinen pumare proizvodija kola soj štetna. Posebno tano lošno keda o verska vodačija vakerena hovajba. Soske? Ako nekoj verujnela ko lengere hovavne sikljojba hem kerela bukja kola so o Devel mrzinela len, šaj te našavel i prilika te živinel večno (Osi. 4:9). O Isus džanlja kaj o verska vodačija ko leskoro vreme hovavena sine e manušen. Ov hrabro vakergja lenge: „Teško tumenge, tumen o knižnikija hem o fariseija, licemerna sien! Patujnena preku more hem džana segde te šaj te ubedinen jekhe manuše te prifatinel i evrejsko vera, a keda ka prifatinel la, kerena le asavko so zaslužinela i geena“, ili o večno uništuvanje (Mat. 23:15). O Isus vakergja kaj adala hovavne verska vodačija sine ista sar pumaro dad o Beng, kova so „mudarela e manušen“ (Jovan 8:44; w18.10 4, pas. 5-6).

So manglja te vakerel o Isus akalea? Ov ponadari vakergja: „Oven bahtale hem osetinen tumen but šukar, soske bari tani tumari nagrada ko nebo. Soske agjaar progoninena sine e prorokon angleder tumende“ (Mat. 5:12). Keda o apostolija sine marde hem sine lenge zabranimo te propovedinen, ola gele peske bahtale taro Sudsko sovet. Normalno, ola na uživingje adaleske so sine marde. Ama sine bahtale soske „sine len čest te oven mučime“ ko anav e Isuseskoro (Dela 5:41). Avdive, e Jehovaskere sluge isto agjaar tane bahtale džikote istrajnena ko progonstvija so isi len bašo e Isuseskoro anav (Jak. 1:2-4). Isto sar o apostolija, amen da na uživinaja te ova mučime ili progonime. Ama, ako ačhovaja verna e Jehovaske, ov ka del amen hrabrost te istrajna. Keda radujnaja e Jehova, „o bahtalo Devel“, šaj te ova bahtale čak ako isi amen progonstvo, ako i familija protivinela pe amenge, ako nasvaljovaja ili phujrovaja (1. Tim. 1:11; w18.09 20, pas. 18-20).

Ko akala posledna dive o životo tano pherdo problemencar hem pharipaja (2. Tim. 3:1-5). But manuša cidena doborom muke so više nane len želba te živinen. Sekova berš, poviše taro 800.000 manuša mudarena pe — po jekh manuš ko sekola 40 sekundija. Žalno tano adava so čak nesave taro amare phralja hem phenja osetingje pe agjaar hem ko krajo mudargje pe. Avdive, bute phralenge hem phenjenge valjanela amaro mangipe adaleske so nakhena taro phare situacie. Nesavenge asana ili progoninena len. Javera tane maltretirime ili kerena lengoro lafi ki buti. Nesave tane but umorna soske kerena but buti ili isi len but stresno buti. A nesaven palem, isi len seriozna familijarna problemija so lela lengiri sila. Na primer, šaj lengoro bračno partneri na služinela e Jehovaske hem sekogaš kritikujnela len. Adaleske so isi len asavke hem javera pritisokija, but džene osetinena pe umorna hem čak počminena te sumninen pe dali vredinena nešto (w18.09 9, pas. 3, 5).

O roditelija sorabotinena e Jehovaja agjaar so pomožinena pumare čhavenge te čhiven peske duhovna celija. But roditelija kergje akava. Adaleske, palo nesavo vreme lengere čhave hem čhaja odlučingje te služinen e Jehovaske ki polnovremeno služba, čak dur taro ple khera. Nesave tane misionerija, javera služinena sar pionerija kote so isi pobari potreba taro objavitelija, a nesave služinena ko Betel. Džangjola pe, keda o čhave tane dur kher­aldan, o roditelija našti te nakhen lencar doborom vreme kobor so bi mangena sine. Ama, ola nane sebična hem pottikninena pumare čhaven ponadari da te služinen e Jehovaske bilo kote te oven. Soske? Ola tane but bahtale so lengere čhave čhivena e Jehova ko prvo than ko pumaro životo. But džene taro adala roditelija osetinena pe sar i Ana koja so vakergja kaj dengja e Jehovaske sar poklon ple čhave e Samoile. Lenge tani bari čest so šaj ko asavko način te sorabotinen e Jehovaja (1. Sam. 1:28; w18.08 22, pas. 4).

O Isus na vakergja kaj našti o barvalo te khuvel ko e Devleskoro Carstvo. Ki jekh prilika o Isus isto agjaar vakergja: „Bahtale sien tumen o čorole, soske tumaro tano e Devleskoro Carstvo!“ (Luka 6:20). Ama, akava na značinela kaj sa o čorole manuša ka šunen e Isuse hem ka dobinen posebna bereketija. But čorole na ule e Isuseskere učenikija. Akava sikavela kaj našti te procenina kobor tano nekoj paše e Jehovaja sprema adava kobor isi le ko materijalno pogled. Maškar e Jehovaskoro narodo isi phralja hem phenja kola soj barvale hem kola soj čorole. Ama ola sarine mangena e Jehova hem služinena leske celo vilea. I Biblija vakerela e barvale manušenge „te na nadinen pe ko barvalipe so nane sigurno, nego ko Devel“ (1. Tim. 6:17-19). E Devleskoro Lafi isto agjaar predupredinela sa e Devleskere slugen, barvalen hem čorolen, kaj tano opasno te mangen o pare (1. Tim. 6:9, 10). Keda dikhaja ko amare phralja sar so dikhela o Jehova, nane te kera amenge mislenje baši lende sprema adava kobor isi len (w18.08 12-13, pas. 11-12).

Mangaja te sikava e Jehovaske kobor siem blagodarna so siem delo taro leskoro narodo. Džanaja kaj keda dengjem lafi kaj ka služina leske celo životo, angjem i najšukar odluka ko amaro životo. Adaleske, te ova odlučna te naša taro sa so mrzinela o Jehova. Isto agjaar, mangaja hem poštujnaja amare phralen hem phenjen adaleske so ola da tane e Jehovaskere (Rim. 12:10). I Biblija vetinela: „O Jehova nane te mukhel ple narodo“ (Ps. 94:14). Akaja tani garancija taro Devel. Bizi razlika so ka slučinel pe, o Jehova ka ovel amencar. Čak te mera da, ov nane te bistrel amen (Rim. 8:38 39). „Sprema adava, bilo te živina bilo te mera, e Jehovaske pripadinaja“ (Rim. 14:8). Edvaj adžikeraja te avel o vreme keda o Jehova ka voskresninel ple verna slugen! (Mat. 22:32). Ama, panda avdive isi amen but bereketija taro amaro Dad. Sar so vakerela i Biblija: „Bahtalo tano o narodo kaskoro Devel tano o Jehova, o manuša kola so ov biringja len te oven leskiri sopstvenost“ (Ps. 33:12; w18.07 26, pas. 18-19).

Nesave mislinena kaj adaleske so kerela pe lafi bašo lična bukja sar soj škola, buti hem kariera, šaj te anen bilo savi odluka sa džikote na mučinela len lengiri sovest. Šaj mislinena ko adava so vakergja o Pavle: „Soske mli sloboda te ovel sudimi tari javerengiri sovest?“ (1. Kor. 10:29). Iako isi amen sloboda korkori te odlučina bašo akala lična bukja na valjani te bistra kaj amari sloboda tani ograničimi hem kaj sa amare odluke isi len posledice. Adaleske o Pavle vakergja o lafija taro avdisutno stiho. Znači, iako isi amen sloboda te ana odluke bašo lična bukja, amare želbe nane najvažna (w18.04 12, pas. 10).

Avdive da šaj te slučinel pe nesavo hristijani te vakerel kaj služinela e Jehovaske, ama te kerel bukja so mrzinela len o Jehova (Juda 11). Ov šaj redovno džala ki služba hem ko sostanokija. Ama, ko isto vreme ov šaj te mukhel o nemoralna želbe, i alčnost hem i omraza te vodinen leskere misle (1. Jov. 2:15-17; 3:15). A adava šaj te anel dži ko grevo. O javera šaj na džanena bašo so razmislinaja ili so keraja, ama o Jehova džanela. Ov džanela dali služinaja leske celo vilea (Erem. 17:9, 10). Čak keda keraja greške, o Jehova na otkažinela pe sigate amendar. Ako počminaja te dža ko opasno drumo, o Jehova vakerela amenge: „Iranen tumen ki mande“. O Jehova džanela kaj isi amen slabostija kolencar so mora te borina amen. Ama, ov mangela te ačhova zorale hem te protivina amen e lošnipaske (Isa. 55:7). Ako keraja adava, ov vetinela kaj ka pomožinel amenge hem ka del amen i sila koja so valjani amenge te pobedina amare pogrešna želbe (1. Moj. 4:7; w18.07 16, pas. 5-6).