Maj

Ko posledna berša, but džene mora sine te našen tari pumari phuv hem te živinen ko javera države sar izbeglice. Šaj te sikljove sar te pozdravine len ki lengiri čhib. Isto agjaar, šaj te sikljove nekobor lafija kola so šaj te pottikninen len te ačhoven hem te keren tuja lafi. Palo adava, šaj te sikave lenge videoklipija hem publikacie ki lengiri čhib tari jw.org. O Jehova dela amen baš adava so valjani amenge te šaj pošukar te propovedina. Na primer, adava so sikljovaja ko sostanok Amaro životo hem služba pomožinela amenge te ova panda pospremna te kera povtorna posete hem te počmina bibliska kursija. O roditelija valjani te pomožinen ple čhavenge te komentirinen pumare lafencar. Nesave manuša sine pottiknime te prifatinen o čačipe keda šungje sar o čhave kerena lafi baši pli vera ko jekh ednostavno hem iskreno način (1. Kor. 14:25; w18.06 22-23, pas. 7-9).

Šukar tano te na bistra kaj sarine amen siem sine dur taro Devel (Ef. 2:12). Ama, o Jehova mangipaja angja amen te ova paše lea (Osi. 11:4; Jovan 6:44). A o Hristos primingja amen hem kergja te šaj te ova delo tari e Devleskiri familija. Iako siem nesovršena, o Isus mangipaja primingja amen, adaleske na valjani ni te mislina amenge te otfrlina nekas! Sar so avaja popaše dži ko krajo akale lošno svetoskoro, ka oven sa poviše podelbe maškar o manuša, a isto agjaar predrasude hem omraza (Gal. 5:19-21; 2. Tim. 3:13). Ama sar sluge e Jehovaskere, amen rodaja „i mudrost so avela upraldan“ koja so pomožinela amenge te ova nepristrasna hem anela mir (Jak. 3:17, 18). Bahtale siem so šaj te ova amala manušencar taro javera phuvja, prifatinaja o razlike so isi amen ki kultura hem šaj čak sikljovaja lengiri čhib. Keda keraja akava, tegani amaro mir ka ovel „sar reka“ a amari pravednost „sar o branija ko more“ (Isa. 48:17, 18; w18.06 14, pas. 18-19).

Jekh rimsko vojniko našti sine te džal ki vojna bizo sandale. Ola sine kerde taro trin sloja koža hem adaleske sine but izdržliva. Ama ola isto agjaar sine komotna, adaleske o vojnikija šaj sine te phiren stabilno hem bizo te lizgan. O rimska vojnikija phiravena sine sandale te šaj te borinen pe, a amen phiravaja simbolična sandale te šaj te propovedina „o šukar haberi bašo mir“ (Isa. 52:7; Rim. 10:15). Ama, ponekogaš valjani amenge bari hrabrost te šaj te propovedina. O Bo, kole so isi le 20 berš, vakerela: „Darava sine te propovedinav mle součenikonge. Izgleda ladžava sine. Keda ka setinav man ko adava vreme, haljovava kaj na sine pričina te osetinav man agjaar. Akana sium bahtalo so propovedinava mle vrsnikonge“. But terne halile kaj lenge polokho te propovedinen keda angleder šukar ka spreminen pe (w18.05 23-24, pas. 9-11).

O Isus vakergja ple apostolenge: „Dava tumen mlo mir“ (Jovan 14:27). Sar e Isuseskoro mir šaj te pomožinel amenge ponadari da te propovedina? Keda propovedinaja, džanaja kaj keraja bahtale e Jehova hem e Isuse. Adava kerela te ovel amen mir kova so dela amenge sila ponadari da istrajno te propovedina (Ps. 149:4; Rim. 5:3, 4; Kol. 3:15). Otkeda vakergja ple apostolenge kaj mangela te oven bahtale, o Isus objasningja soske tano važno te sikaven mangipe so nane sebično (Jovan 15:11-13). Palo adava vakergja: „Vikinava tumen mle amala“. O amalipe e Isusea tano čače jekh skapoceno poklon! Ama so valjangje te keren o apostolija te šaj te ačhoven leskere amala? O Isus objasningja: „Džan hem ponadari da anen plodi“ (Jovan 15:14-16). Javere lafencar, ov vakergja lenge ponadari da te propovedinen. Otprilika duj berš angleder, o Isus vakergja ple apostolenge: „Džikote džana, propovedinen: ’O nebesno Carstvo tano paše‘“ (Mat. 10:7). Adaleske, i rat angleder te merel, o Isus ohrabringja ple apostolen te istrajnen ko propovedibe (Mat. 24:13; Mar. 3:14; w18.05 13, pas. 15-16).

Ako sien terne, najvažno neka ovel tumenge te keren e Jehova bahtalo hem te ispolninen tumare duhovna celija. Ama, but terne ko tumare berša dikhena samo te zabavinen pe. Verojatno ka vakeren tuke tu da te kere adava so kerena ola. Porano ili pokasno, o javera valjani te dikhen kaj tuke najvažno te ispolnine tle celija. Ma mukh o javera te keren te bistre akala celija. Adaleske, so valjani te kere te šaj te ačhove silno keda o javera kerena tuke pritisok te kere adava ola so kerena? Izbegin situacie kote so ka ovel tuke pharo te izdržine o pritisok (Izr. 22:3). Razmislin bašo bare posledice so ka oven tut ako kerea bukja soj tane pogrešna. Ponizno priznajn kaj valjani tuke šukar sovet. Šun so vakerena tuke tle roditelija hem o duhovno zrela phralja hem phenja ko sobranie (1. Pet. 5:5, 6). Dali tu da sian dovolno ponizno te prifatine šukar sovet? (w18.04 31, pas. 14-16).

Ko ple porake dži ko nesave sobranija ki Mala Azija, o Isus sikavgja kaj ceninela adava so kerena leskere sledbenikija. Na primer, pli poraka dži ko sobranie ki Tijatira počmingja la akale lafencar: „Džanava o bukja so kergjan len, hem tlo mangipe, i vera, i služba hem i istrajnost, hem kaj o posledna bukja so kergjan len tane poviše taro anglune“ (Otk. 2:19). O Isus na falingja len samo bašo adava so trudingje pe ki služba bašo Devel, nego bašo osobine da kola so pottikningje len te keren šukar bukja. Iako o Isus valjangja te del sovet nesavenge ki Tijatira, sepak ov počmingja hem završingja plo pismo adalea so ohrabringja len (Otk. 2:27, 28). Razmislin samo kobor baro avtoriteti isi e Isuse sar poglavari ko sa o sobranija. Ov na valjani te blagodarinel amenge bašo adava so keraja leske. Ama, ov kerela adava hem agjaar istakninela kobor tano važno te sikavel pe cenenje. Adalea dela but šukar primer e starešinenge! (w19.02 16, pas. 10).

Ko prvo veko, o Jehova koristingja e vodečko telo te ohrabrinel sa e hristijanen, maškar kola so sine o phralja da so predvodinena ko sobranie. Ola bičhalgje duje dženen lendar, e Petare hem e Jovane, te molinen pe e neve hristijanenge te dobinen sveti duh (Dela 8:5, 14-17). O Filip hem o neve phralja hem phenja sigurno sine but ohrabrime tari poddrška so dobingje la taro vodečko telo! Avdive, o Vodečko telo e Jehovaskere svedokongoro ohrabrinela e beteliten, e specijalna polnovremena slugen ko podračje hem sarinen amen. Isto sar o phralja taro prvo veko, amen siem bahtale bašo ohrabruvanje! Isto agjaar, te šaj te ohrabrinel okolen so mukhle o čačipe palem te iranen pe, ko 2015 berš o Vodečko telo ikalgja i brošura Iran tut ko Jehova (w18.04 19, pas. 20).

Nesave manuša mislinena kaj ka oven najbahtale ako isi len sloboda so nane ograničimi. Šaj li te zamislina amenge savo ka ovel o sveto ako sekoj kerela sa so mangela? Ki jekh enciklopedija pišinela kaj o zakonija ko sekova organizirimo opštestvo tane komplicirime adaleske so mora te zaštitinen hem ko isto vreme te ograničinen i sloboda e manušengiri (The World Book En­cy­clo­pe­dia). Akava nane sekogaš lokho. Adaleske isi but zakonija, a isto agjaar but advokatija hem sudie kola so probinena te objasninen hem te primeninen akala zakonija. O Isus Hristos objasningja kaj te šaj te ovel amen čačutni sloboda, valjani te kera duj bukja. Prvo, valjani te prifatina o čačipe bašo kova so sikavgja. Dujto, valjani te ova leskere učenikija. Ako keraja akala bukja ka ovel amen čačutni sloboda. Ama taro so ka ova slobodna? O Isus vakergja: „Sekoj so kerela grevo, robo tano e grevoske... Ako o Čhavo oslobodinela tumen, ka oven čače slobodna“ (Jovan 8:34, 36; w18.04 6, pas. 13-14).

But uživinaja keda siem manušencar so grižinena pe amenge hem soj lenge važno sar osetinaja amen. Asavke manuša trudinena pe te čhiven pe ko amaro than, te haljoven sar osetinaja amen hem bašo so razmislinaja. Ola primetinena save potrebe isi amen hem mangena te pomožinen amenge, ponekogaš čak angleder te roda lendar adava. Sigurno siem but blagodarna keda o javera tane sočuvstvitelna amencar! Sar hristijanja, sarine amen mangaja te sikava sočuvstvo. Ama, adava nane sekogaš lokho. Soske? Jekh pričina tani adaja so siem nesovršena (Rim. 3:23). A adava kerela te ovel amenge prirodno te mislina samo amenge. Adaleske, mora but te trudina amen te mislina e javerenge da. Isto agjaar, nesavenge tano pharo te sikaven sočuvstvo soske vlijajngja lenge o način sar sine vospitime ili nesave bukja so slučingje pe lenge angleder. Osven adava, upri amende šaj te vlijajnel o stavi e manušengoro so živinena okolu amende. Ko akala posledna dive bute dženenge nane važno sar osetinena pe o javera adaleske so mangena samo korkori pes (2. Tim. 3:1, 2). Sepak, ako džaja palo primer e Jehovaskoro hem leskere Čhaveskoro, e Isuseskoro, ka sikava pobaro sočuvstvo (w19.03 14-15, pas. 1-3).

I posledno taro Deš zapovedija zabraninela sine e Izraelconge te mangen nešto so pripadinela javereske (5. Moj. 5:21; Rim. 7:7). O Jehova dengja akava zakoni ple slugenge te šaj te sikavel len jekh važno pouka — kaj mora te arakhen plo vilo, ili javere lafencar te pazinen ko ple misle, čuvstvija hem stavija. Ov džanela kaj sekoja pogrešno postapka avela taro pogrešna misle hem čuvstvija. Na primer, o David kergja akaja greška. Ov sine šukar manuš. Ama, ki jekh prilika sine le želba te ovel javereskere romnjaja. Adava ingargja le dži ko grevo (Jak. 1:14, 15). O David kergja preljuba, probingja te hovavel adale romnjakere rome hem palo adava naredingja te mudaren le (2. Sam. 11:2-4; 12:7-11). O Jehova na dikhela samo save siem avrijaldan. Ov dikhela amaro vilo, džanela save siem andral (1. Sam. 16:7). Taro Jehova našti te garava ništo — ni o misle, ni o čuvstvija, ni o postapke. Ov rodela ki amende o šukar hem pottikninela amen te postapina ispravno. Ama, ko isto vreme ov mangela te primetina hem te otfrlina o pogrešna misle angleder te anen amen dži ko pogrešna postapke (2. Let. 16:9; Mat. 5:27-30; w19.02 22, pas. 9, 11).

I Biblija bašo Mojsej vakerela kaj sine „o najkrotko taro sa o manuša ki Phuv“ (4. Moj. 12:3). Dali akava značinela kaj sine slabo, darala sine te anel odluke ili te ačhovel zoralo keda o javera sine protiv leste? Nesave šaj ka vakeren kaj o krotko manuš tano asavko. Ama, adava nane čače. O Mojsej sine zoralo, odlučno hem hrabro sluga e Devleskoro. O Jehova pomožingja leske te ikljol anglo mokjno egipetsko vladeteli, te vodinel okolu trin milionja manuša ki pustina hem te pomožinel e Izraelconge te pobedinen e dušmanen. Amen nane amen asavke problemija, ama sekova dive isi amen buti manušencar ili siem ko situacie kola so kerena te ovel amenge pharo te ova krotka. Sepak, isi amen bari pričina te razvina akaja osobina. O Jehova vetingja: „O krotka ka nasledinen i phuv“ (Ps. 37:11). So ka vakere baši tute, dali tu sian krotko? Dali o javera vakerena kaj sian krotko? (w19.02 8, pas. 1-2).

O Jehova dengja e manušenge nešto posebno — i sovest. Kotar džanaja kaj e Adame hem e Eva sine len sovest? Otkeda grešingje e Devleske, ola garavgje pe lestar. Akatar dikhjola kaj lengiri sovest reagiringja. Amari sovest tani čuvstvo so isi amen andre ki amende bašo adava soj tano ispravno a soj pogrešno hem akava čuvstvo šaj te vodinel amen ko životo. Jekhe manušeskiri sovest koja so nane šukar školujmi šaj te sporedinel pe jekhe brodea so isi le rumimo kompas. O bavlala hem o morska strue šaj te ingaren o brodi ko pogrešno pravco. Ama, ako o kompas ispravno funkcionirinela, ka pomožinel e kapetaneske te ingarel o brodi ko ispravno pravco. Slično agjaar, ako amari sovest tani ispravno školujmi, ka del amen šukar vodstvo. Ako amari sovest nane šukar školujmi, nane te čhinavel amen te kera adava soj pogrešno šaj čak te ubedinel amen kaj o lošno tano šukar (1. Tim. 4:1, 2; w18.06 15-16, pas. 1-3).

Nesave stavija taro sveto širinena pe ko način so nane lokho te primetinel pe. Na primer, nesave informacie ko mediumija vakerena pe ko način kolea so dela pe poddrška bašo nesave politička stavija. A nesave emisie hem statie indirektno pottikninena e manušen te čhiven peske celija hem te prifatinen o merilija kolenge o sveto vooduševinela pe. Nesave filmija hem lila pottikninena e manušen te mislinen kaj najvažno tano te ugodinen peske hem ple familijake. Ola sikavena asavke stavija sar razumna hem ispravna. Ama, adala stavija tane sprotivna taro adava so vakerela i Biblija. Ki late pišinela kaj amen hem amari familija ka ova čače bahtale ako najviše taro sa mangaja e Jehova (Mat. 22:36-39). Akava na značinela kaj na smejnaja te uživina ki šukar zabava. Ama valjani te puča amen: „Dali primetinava o stavija akale svetoskere čak keda širinena pe ko način so nane lokho te primetinel pe? Dali arakhava mle čhaven hem man agjaar so na dikhava hem na čitinava nešto so šaj te ovel amenge štetno? Dali pomožinava mle čhavenge te razmislinen sar o Jehova te šaj te na vlijajnen lenge o stavija taro akava sveto?“ (w18.11 26, pas. 18-19).

O Jehova sikavela kaj tano amencar adalea so sikavela amenge celosno vnimanie hem baro mangipe. Primetin kole lafencar o Devel vakergja ple nežna hem hor čuvstvija sprema amende. O Jehova vakergja: „Tu sian mange skapoceno, sikavdi tuke čest hem me mangava tut“ (Isa. 43:4). Na postojnela ništo ko univerzum so šaj te kerel o Jehova te čhinavel te mangel ple slugen; ov nikogaš nane te mukhel len (Isa. 54:10). O Jehova na vetinela amenge kaj ka cidel o nevolje so kerena amaro životo popharo, ama ov nane te mukhel o „reke“ taro problemija te poplavinen amen, ili o „plameno“ taro ispitija te kerel amenge trajno šteta. Ov uverinela amen kaj ka ovel amencar hem ka del amenge sila te nakha taro pharipa so ka oven amen. So ka kerel o Jehova? Ov ka pomožinel amenge te pobedina i dar te šaj te ačhova leske verna, čak ako džanaja kaj šaj te mera (Isa. 41:13; 43:2). Ako isi amen doverba ko e Devleskoro vetuvanje kaj ka ovel amencar, amen da šaj te ova silna hem hrabra džikote trpinaja nevolje (w19.01 3, pas. 4-6).

Ako sian terni ličnost, šaj o nastavnikija, o pedagogija hem o javera pottikninena tut te ovel tut bari škola ili uspešno kariera te šaj te zarabotine but pare. Ama o Jehova dela tuke javer sovet. Normalno, ov mangela te trudine tut ki škola te ove šukar učeniko te šaj korkori te izdržine tut keda ka završine e školaja (Kol. 3:23). Ama, ov isto agjaar, džanela kaj keda sian terno, tu valjani te ane važna odluke so ka vlijajnen ki tli idnina. Adaleske dela tuke načelija so ka vodinen tut hem ka pomožinen tuke te živine agjaar sar so mangela ov ko akala posledna dive (Mat. 24:14). O Jehova džanela so ka ovel ki idnina hem kobor tano paše o krajo akale svetoskoro (Isa. 46:10; Mat. 24:3, 36). O Jehova džanela sa baši tute da. Ov džanela so šaj te kerel tut bahtalo, a so na. O sovetija so dena len o manuša šaj izgledinena šukar, ama ako nane temelime ko e Devleskoro Lafi, ola nane čače mudra (w18.12 15, pas. 1-2).

Namesto adava, „o krotka ka nasledinen i phuv, hem ka uživinen ko baro mir“. O David isto agjaar prorokujngja: „O pravedna manuša ka nasledinen i phuv hem ka živinen večno ki late“ (Ps. 37:11, 29; 2. Sam. 23:2). So mislinea, sar vlijajngje akala vetuvanja upro manuša so mangle te keren e Devleskiri volja? Sine len šukar pričina te verujnen kaj jekh dive ki Phuv ka živinen samo pravedna manuša hem kaj i Phuv palem ka ovel raj sar i gradina Eden. Sar so nakhela sine o vreme, poviše Izraelcija so vakerena sine kaj služinena e Jehovaske irangje leske dumo hem na služinena sine leske ko ispravno način. Adaleske o Devel mukhlja o Vaviloncija te pobedinen len, te uništinen lengiri phuv hem te ingaren bute dženen lendar sar robija (2. Let. 36:15-21; Erem. 4:22-27). Ama, e Devleskere prorokija prorokujngje kaj leskoro narodo ka iranel pe ki pli phuv palo 70 berš. Adala proroštvija ispolningje pe, ama isto agjaar isi len značenje amenge da avdive — sikavena kaj ki idnina ka ovel raj ki Phuv (w18.12 5, pas. 9-10).

Nesave ko sveto dena sovetija. Ama, poviše taro adala sovetija tane sprotivna taro e Jehovaskoro razmislibe. Ama, dali o sovetija so dela o sveto avdive tane popraktična tari Biblija? O Isus vakergja: „I mudrost dikhela pe taro lakere postapke“ (Mat. 11:19). Iako o sveto napredujngja but ki tehnologija, panda nane rešime o pobare problemija kola so čhinavena amen te ova bahtale, sar soj o vojne, o rasizam hem o kriminal. Osven adava, o sveto prifatinela o nemoralno ponašibe. But džene tane svesna kaj asavko stavi uništinela o familie, kerela problemija sastipaja hem anela javera lošna posledice. Tari javer strana, e Devleskere sluge kola so razmislinena sar o Jehova isi len pobahtalo familijarno životo, pošukar sastipe hem isi len šukar odnosija pumare phralencar hem phenjencar ko celo sveto (Isa. 2:4; Dela 10:34, 35; 1. Kor. 6:9-11). Akava but šukar sikavela kaj e Jehovaskoro razmislibe tano but pošukar taro e svetoskoro (w18.11 23, pas. 8-10).

Normalno, trudinaja amen te ponašina amen šukar amare familijaja hem te ova ljubezna. Ama na smejnaja te nakha preku e Jehovaskere merilija te šaj te ugodina lenge, amare paše amala valjani te oven adala so mangena e Jehova. Te šaj te živina sprema o čačipe, valjani te ova sveta, ili čista anglo Jehova (Isa. 35:8; 1. Pet. 1:14-16). Keda siklilem o čačipe, kergjem promene te šaj te živina sprema o bibliska merilija. Nesave kergje but bare promene. Ama ponadari da valjani te pazina nikogaš te na otfrlina amaro čisto način sar živinaja hem te počmina te živina nemoralno. So ka pomožinel amenge te borina amen protiv o iskušenie te kera nešto nemoralno? Razmislin bašo adava kobor bari cena platingja o Jehova te šaj te ova sveta. Ov dengja o skapoceno životo ple mangle Čhaveskoro, o Isus Hristos! (1. Pet. 1:18, 19). Te šaj te ačhova čista anglo e Jehovaskere jakhja, nikogaš na valjani te bistra kobor tani skapoceno e Isuseskiri otkupno žrtva (w18.11 12, pas. 10-11).

But džene so služinena sar polnovremena sluge vakerena kaj adava so čhivena i služba ko prvo than pomožinela lenge te ačhoven bahtale hem pozitivna iako ponekogaš lengere okolnostija meninena pe. Lengere primerija jasno sikavena kaj ako koristinaja amare okolnostija najšukar so šaj hem ako isi amen doverba ko Jehova, ka arakha amaro andruno mir bizi razlika so ka ovel. Sar so ka nakhel o vreme, šaj ka haljova kaj adalea so prilagodingjem amen ko neve okolnostija ulem panda popaše e Jehovaja. Ko akava sveto, amaro životo šaj sigate te meninel pe. Šaj te dobina javer zadača ki služba bašo Jehova, šaj te oven amen problemija sastipaja ili neve familijarna odgovornostija. Ama, bizi razlika so ka ovel, ov uverimo kaj o Jehova grižinela pe tuke hem ka pomožinel tut ko pravo vreme (Evr. 4:16; 1. Pet. 5:6, 7). Dži tegani, ker sa so šaj ki tli situacija. Molin tut tle Dadeske, e Jehovaske, hem sikljov te ovel tut celosno doverba ki leste. Agjaar, bizi razlika save ka oven tle okolnostija, sekogaš ka ovel tut andruno mir kova so avela taro Jehova (w18.10 26-27, pas. 17, 19, 22).

Ki Biblija isi but izveštaija kolendar so dikhjola kobor obzirno tano o Jehova ple narodoja. Na primer, razmislin bašo lafija soj pišime ki 1. Samoilova 3:1-18 kote so o Jehova ljubezno pomožingja e tikne Samoileske te vakerel i osuda e prvosveštenikoske e Ilijeske. Ko e Jehovaskoro zakoni sine zapoved o čhave te poštujnen e pophuren, posebno adalen so sine len nesavo avtoriteti (2. Moj. 22:28; 3. Moj. 19:32). Adaleske pharo tano te zamislina amenge sar o tikno Samoil džala ko Ilij sabajle, hem hrabro vakerela leske i silno osuda taro Devel. I Biblija vakerela amenge kaj o Samoil darala sine te vakerel i vizija e Ilijeske. Ama, o Devel jasno sikavgja e Ilijeske kaj ov vikinela sine e Samoile. Adaleske, o Ilij vakergja e Samoileske te na garavel ništo taro adava so vakergja leske o Devel. Ov sine poslušno e Ilijeske hem vakergja leske sa. Adava so vakergja leske o Samoil na valjani sine te iznenadinel le soske angleder da „jekh Devleskoro manuš“ vakergja leske slična lafija (1. Sam. 2:27-36). Taro akava izveštaj sikljovaja kobor obzirno hem mudro tano o Jehova (w18.09 21, pas. 2; 22, pas. 4-5).

Avdive na hovavena samo o manuša soj ki bari položba. Ki statija „Soske hovavaja“ taro J. Batačardži, pišinela kaj „bašo hovajbe mislinela pe kaj tani jekh karakteristika soj hor andre ko manuš“. O manuša najčesto hovavena te šaj te zaštitinen pe agjaar so ka garaven ple greške ili o kriminal so kergje. Ola isto agjaar hovavena te šaj te zarabotinen pare ili te ovel len nesavi javer korist. Ki isto statija pišinela kaj o manuša bizo problemi hovavena „jabandžien, kolegen, amalen hem ple familija“. Kola tane o posledice taro sa adala hovajba? O manuša na verujnena više jekh jekheske hem o odnosija maškar lende tane rumime. O David džanlja kaj tano najvažno save siem andral ko vilo. O čačutne hristijanja vakerena o čačipe jekh jekheske ko sekova vreme (Zah. 8:16; w18.10 4, pas. 4; 5, pas. 9-10; 8, pas. 19).

Ko 1513 berš a.a.e., poviše taro trin milionja Izraelcija gele peske taro Egipet. Maškar lende sine čhave, pophure, hem verojatno nesave so sine nasvale ili invalidija. Doborom bare grupake manuša valjanela sine jekh ljubezno hem obzirno vodači. O Jehova sine baš asavko vodači kova so vodinela len sine preku o Mojsej. Adaleske o Izraelcija osetinena pe sine bezbedna džikote mukhena sine pumaro than koleste so dikhena sine sar kher (Ps. 78:52). Sar pomožingja o Jehova ple narodoske te osetinel pe bezbedno? Sar prvo, keda o Izraelcija iklile taro Egipet o Jehova kergja ola te oven organizirime sar grupe vojnikija (2. Moj. 13:18). Adava so sine organizirime ko asavko način uveringja len kaj lengere Devle isi le celosno kontrola upri situacija. Isto agjaar, te šaj te sikavel lenge kaj tano lencar, o Jehova „oblakoja vodingja len diveskoro, a e svetloja tari jag celo rat“ (Ps. 78:14). Akala dokazija uveringje len kaj o Jehova tano lencar, a baš adava valjangja lenge (w18.09 24, pas. 11-12).

Ko biblisko vreme, nesave verna slugenge sine doborom pharo taro lengere problemija so mangle te meren. Na primer, o Jov osetinela sine doborom bari dukh so čak vakergja: „Mrzinava mlo životo, na mangava više te živinav“ (Jov 7:16). O Jona sine but razočarimo hem vakergja: „Akana, Jehova molinava tut le mlo životo, soske pošukar mange te merav nego te živinav“ (Jona 4:3). E proroko e Ilija na sine le nisavi nadež hem vakergja: „Dosta mange! Jehova, le mlo životo“ (1. Car. 19:4). Ama, o Jehova but ceningja akale verna slugen hem manglja te živinen. Ov na osudingja len bašo adava so osetinena pe sine agjaar, nego mangipaja pomožingja lenge te ovel len palem želba te živinen te šaj ponadari da te služinen leske verno (w18.09 9, pas. 4).

E Devleskere sorabotnikija tane pendžarde pali pli gostoprimlivost. Ki Biblija, o grčko lafi baši „gostoprimlivost“ značinela „ljubeznost sprema o jabandžie“ (Evr. 13:2). Ko e Devleskoro Lafi šaj te arakha primerija bašo adava sar te sikava asavki ljubeznost (1. Moj. 18:1-5). Amen šaj hem valjani te pomožina e javerenge keda ka ovel amen prilika bašo adava, bizi razlika dali tane amare phralja ili na (Gal. 6:10). Šaj li te sorabotine e Jehovaja agjaar so ka sikave gostoprimstvo e polnovremena slugenge so avena te posetinen tlo sobranie? (3. Jov. 5, 8). Keda keraja agjaar, hem len hem amen ka ovel amen korist. I Biblija vakerela kaj ko asavke prilike šaj „zaedno te ohrabrina amen“ (Rim. 1:11, 12). E Devleskoro Lafi pottikninela e phralen ko sobranie te sorabotinen e Jehovaja agjaar so ka služinen e javerenge sar sluga-pomošnikija hem starešine (1. Tim. 3:1, 8, 9; 1. Pet. 5:2, 3). Asavke phralja pomožinena e javerenge ki služba bašo Jehova hem ko javera načinija (Dela 6:1-4). O phralja kola so pomožinena ko sobraniska zadače vakerena kaj adava kerela len but bahtale (w18.08 22-24, pas. 6-7, 10).

Iako e Timotee sine le odredeno avtoriteti upro pophure phralja, ov valjani sine sekogaš te ovel lencar sočuvstvitelno hem te poštujnel len. Ama so ako nesavo pophuro phral ili phen namerno kerela grevo ili širinela nešto so o Jehova na mangela? O Jehova nane te nakhel preku nekaskiri namerno greška samo adaleske soj tano pophuro. Razmislin bašo načelo soj pišimo ko Isaija 65:20: „O grešniko ka ovel dendo arman, čak ako isi le šel berša“. Slično načelo isi ki vizija so dikhlja la o Ezekiel (Ezek. 9:5-7). Sprema adava, najvažno valjani te ovel amenge te sikava poštovanje e Jehovaske, okova so postojnela taro purane dive (Dan. 7:9, 10, 13, 14). Asavko poštovanje ka del amen hrabrost te da sovet nekaske keda valjanela, bizi razlika kobor berša isi le (Gal. 6:1; w18.08 13, pas. 13-14).

Sarine valjani te sikljova sar te procenina o informacie so dobinaja len hem sar te koristina len te šaj te ava dži ko ispravna zaklučokija (Izr. 3:21-23; 8:4, 5). Ako na sikljovaja adava, o Satana hem leskoro sveto lokhe ka šaj te ruminen amaro razmisluvanje (Ef. 5:6; Kol. 2:8). Džangjola pe, te šaj te ava dži ko ispravno zaklučok, valjani te oven amen o točna informacie. Avdive, dobinaja informacie tari sekoja strana — preku Internet, televizija hem javera mediumija. Šaj isto agjaar dobinaja but porake taro amare amala. Ponekogaš šaj mislinaja kaj nane krajo sa akale informacienge. Adaleske valjani te pazina. Šaj amare amalen isi len šukar namere, ama isi manuša kola so namerno širinena hovavne informacie ili prevrtinena o bukja (w18.08 3, pas. 1, 3).

O Jehova biringja jekhe ponizno terne čhaja, e Marija, te ovel daj leskere Čhaveske, e Isuseske. I Marija živinela sine ki jekh tikni diz Nazaret, dur taro Erusalim hem taro šužo hrami (Luka 1:26-33). I Marija sine but paše e Jehovaja. Adava dikhela pe taro lafija so vakergja len e Elisavetake, koja so sine lake familija (Luka 1:46-55). O Jehova dikhela sine e Marija, hem adaleske so sine leske verno, ov dengja la bereketi so na adžikergja le. Keda i Marija bijangja e Isuse, o Jehova na vakergja nijekhe vladeteleske bašo adava, a ni nesave ugledno manušeske. Namesto adava, o Jehova bičhalgja angelija ko ponizna ovčarija, kola so arakhena sine ple bakhren avri taro Vitleem (Luka 2:8-14). Palo adava, akala ovčarija posetingje akale bebe (Luka 2:15-17). I Marija hem o Josif sigurno sine iznenadime so o Jehova sikavgja e Isuseske asavki čest (w18.07 6, pas. 11-12).

Soske o Jehova holjangja e Solomoneske? I Biblija vakerela: „O Jehova holjangja e Solomoneske adaleske so cidingja plo vilo taro Jehova“. O Devel probingja te pomožinel e Solomoneske. Ov „sikavgja pe leske duj puti hem dengja leske zapoved te na džal palo javera devela, ama ov na šungja adava so zapovedingja leske o Jehova“. Adaleske, našavgja e Jehovaskiri milost hem ov čhinavgja te pomožinel leske. O Jehova na mukhlja e Solomoneskoro potomstvo te vladinel upro celo Izrael hem adale potomstvo sine le bare problemija but berša (1. Car. 11:9-13). Taro primer e Solomoneskoro sikljovaja kaj, ako siem paše okolencar so na haljovena hem na poštujnena e Devleskere načelija, ola šaj te vlijajnen ko amaro razmisluvanje hem te ruminen amaro amalipe e Jehovaja. Nesave lendar šaj tane delo taro sobranie, ama nane paše e Jehovaja. Ili, šaj tane amenge familija, komšie, kolege ili součenikija kola so na služinena e Devleske. Ako amare paše amala na živinena sprema e Jehovaskere načelija, hari pohari šaj te ciden amen taro Jehova (w18.07 17, pas. 9-10).

Avdive o Satana širinela plo razmislibe preku razna filmija hem emisie ki televizija. Ov džanela kaj agjaar na samo so ka zabavinen pe o manuša, nego hem ka sikljoven sar te razmislinen, so te osetinen hem sar te postapinen. O Isus but puti koristinela sine sporedbe ili paramisa te šaj te pomožinel e javerenge te sikljoven nesavi pouka. Na primer, asavki tani i sporedba bašo milostivo Samarjani hem i sporedba bašo čhavo so gelo peske kher­aldan hem trošingja sa plo nasledstvo (Mat. 13:34; Luka 10:29-37; 15:11-32). Ama, okola soj tane zarazime e Satanaskere razmislibaja šaj te vakeren paramisa te šaj te ruminen amen. Valjani te ova razumna. Džangjola pe kaj nesave filmija hem emisie šaj te oven interesna hem te sikaven amen nešto bizo te vlijajnen lošno upro amaro razmislibe. Ama, mora te pazina. Keda birinaja so ka dikha, šukar tano te puča amen: „Dali taro akava filmi ili emisija sikljovava kaj tano normalno te zadovolinav mle neispravna telesna želbe?“ (Gal. 5:19-21; Ef. 2:1-3). So valjani te kere ako primetinea kaj nesavi emisija širinela e Satanaskoro razmislibe? Ma dikh la — arakh tut taro asavke emisie sar so bi arakhea tut sine taro zarazno nasvalipe! (w19.01 15-16, pas. 6-7).

Isto sar o šlemi so zaštitinela sine e vojnikoskiri godi, amari „nadež bašo spasenie“ zaštitinela amare misle (1. Sol. 5:8; Izr. 3:21). Sar šaj o Satana te hovavel amen te ikala amaro šlemi? Razmislin so probingja te kerel e Isuseske. O Satana džanlja kaj o Isus ka ovel vladeteli upro manuša. Ama, angleder adava o Isus valjani sine te cidel muke hem te merel. A palo adava, valjani sine te adžikerel te ovel Cari sa dži ko vreme kova so odredingja le o Jehova. Adaleske, o Satana nudingja leske te ovel vladeteli porano. Ov vetingja e Isuseske kaj ako pokloningja pe leske, odma ka ovel vladeteli e svetoskoro (Luka 4:5-7). Avdive da o Satana džanela kaj o Jehova vetingja amenge but šuže bukja ko nevo sveto. Ama, mora te adžikera džikote ispolninena pe adala vetuvanja, a dži tegani šaj ka oven amen but problemija. Adaleske, o Satana nudinela amenge udobno životo panda akana. Ov mangela amare želbe te oven amenge považna taro e Devleskoro Carstvo (Mat. 6:31-33; w18.05 25, pas. 15-17).

O Jehova mangela te oven bahtale panda sar terne. Adaleske neka oven tumenge najvažna o duhovna celija hem te šunen e Jehovaskere sovetija ko sa o planija so kerena len. So porano kerena akava ko tumaro životo, doborom porano ka dikhen sar o Jehova vodinela tumen, zaštitinela tumen hem dela tumen bereketija. Razmislinen bašo sa o šukar sovetija so dela tumen ko plo Lafi, hem šunen akala lafija: „Ko ternipe setin tu ko tlo Baro Stvoriteli“ (Prop. 12:1). Tumen o terne zaslužinena te oven falime, soske iako isi tumen predizvikija najvažno tumenge ko životo te služinen e Jehovaske. Čhivena tumenge duhovna celija hem ko propovedibe dikhena sar jekh taro najvažna bukja ko tumaro životo. Isto agjaar, na dozvolinena o sveto te kerel te bistren tumare celija. Šaj te oven sigurna kaj tumaro trudo vredinela. Isi tumen phralja hem phenja so mangena tumen hem poddržinena tumen. Adaleske, mukhen o bukja e Jehovaske ko vasta hem tumare planija ka uspejnen (w18.04 31-32, pas. 17, 19).