Juni

E Isuseskoro vetuvanje sigurno but ohrabringja e apostolen! O apostolija na halile celosno kaj o Isus panda hari ka merel. Adaleske, keda slučingja pe adava, šaj osetingje pe korkori. Ama ola na sine korkori, soske o Jehova sine spremno te odgovorinel ko lengere molitve hem te pomožinel lenge džikote propovedinena sine. Hem agjaar da kergja. Kratko otkeda mulo o Isus, o apostolija molingje e Jehova te del len hrabrost, a ov odgovoringja ko lengere molitve (Dela 4:29, 31). Agjaar tano avdive da. Keda istrajnaja ki služba, ačhovaja amala e Isusea. Isto agjaar, šaj te ova sigurna kaj o Jehova spremno ka odgovorinel ko amare molitve baši pomoš keda amenge pharo te propovedina (Fil. 4:13). But siem blagodarna so o Jehova odgovorinela ko amare molitve hem so o Isus tano amaro amal. Akala poklonija taro Jehova pomožinena amenge ponadari da te ana plodi (Jak. 1:17; w18.05 14, pas. 17-18).

O evrejska hristijanja kola so živinena sine ko Erusalim šaj pučena pe sine soske o Pavle vakergja lenge sa poviše te ohrabrinen pe jekh jekhea. Pohari taro pandž berš palo adava, ola halile jekh pričina soske vakergja lenge adava. Ko adava vreme, ola halile kaj e Jehovaskoro dive bašo sudo upro Erusalim sine paše hem kaj valjani te keren adava so vakergja lenge o Isus — te našen tari diz (Luka 21:20-22; Dela 2:19, 20). E Jehovaskoro dive alo ko 70 berš a.e., keda o Rimjanja uništingje o Erusalim. Avdive, amen da siem ki slično situacija. E Jehovaskoro „baro hem but strašno“ dive tano paše (Joil 2:11). O lafija so vakergja len o proroko o Sofonija važinena avdive da: „Paše tano o baro dive e Jehovaskoro! Paše tano hem avela but sigate!“ (Sof. 1:14). Adaleske, valjani „te razmislina jekh jekheske te šaj te pottiknina amen te sikava mangipe hem te kera šukaripe“ (Evr. 10:24). Valjani panda poviše te sikava interes amare phralenge hem phenjenge te šaj te ohrabrina len keda valjani lenge adava (w18.04 21, pas. 1-2).

O Jehova ohrabringja ple sluga e Isus Navine, kova so valjangja te ingarel e Devleskere narodo ki Vetimi phuv. Ama, o Jehova isto agjaar ohrabrinela sine ple slugen sar grupa. Na primer, ov džanlja kaj e Izraelconge ka valjani ohrabruvanje keda ka oven ko ropstvo ko Vavilon. Adaleske utešingja len jekhe ohrabruvačko proroštvoja: „Ma dara, soske me sium tuja! Ma ov sekirimo, soske me sium tlo Devel. Me ka kerav tut zoralo hem ka pomožinav tuke. Ka ikerav tut mle desno pravedno vastea“ (Isa. 41:10). Akala lafija važingje e hristijanenge taro prvo veko, a važinena amenge da avdive (2. Kor. 1:3, 4). O Jehova ohrabringja ple Čhave da. Otkeda krstingja pe, o Isus šungja glaso taro nebo: „Akava tano mlo manglo Čhavo, kova so kerela man bahtalo“ (Mat. 3:17). Akala lafija sigurno dengje sila e Isuse džikote kerela sine pli služba akate ki Phuv (w18.04 16, pas. 3-5).

Nesave manuša šaj mislinena kaj o Jehova na dengja e Adameske sloboda te kerel so mangela. Ama, ola na haljovena kaj i slobodno volja, ili o pravo te birina so ka kera, nane isto sar o pravo te odlučina soj šukar, a soj lošno. E Adame hem e Eva sine len sloboda te odlučinen dali ka šunen e Devle ili na. Ama, samo e Jehova isi le pravo te odlučinel soj šukar, a soj lošno. „O kaš bašo pendžaribe soj šukar hem soj lošno“ setinkerela sine e Adame hem e Eva ko adava fakti (1. Moj. 2:9). Adalea so dengja e Adameske hem e Evake i zapoved te na han taro kaš, o Jehova sikavgja len kaj mora te oven leske poslušna te šaj te ovel len čačutni sloboda (w18.04 5-6, pas. 9-12).

O Jehova na samo so osetinela dukh keda leskere sluge mučinena pe, nego ov kerela da nešto te šaj te pomožinel lenge. Na primer, keda o Izraelcija sine mučime sar robija ko Egipet, o Jehova dikhlja lengiri dukh hem sine pottiknimo te pomožinel lenge. O Jehova vakergja e Mojseeske: „Dikhljum i nevolja mle narodoskiri... šungjum sar žalinena pe... hem šukar džanava lengere dukha. Adaleske huliljum te spasinav len taro egipetsko vas“ (2. Moj. 3:7, 8). Adaleske so o Jehova sine sočuvstvitelno ple narodoja, oslobodingja len taro ropstvo ko Egipet. Vekoncar palo adava, ki Vetimi phuv, o Izraelcija sine napadime taro narodija so živinena sine okolu lende. Sar reagiringja o Jehova? Ki Biblija pišinela: „Keda šunela sine lengoro ofkibe, o Jehova žalinela len sine soske o javera mučinena len sine hem postapinena sine lencar grubo“. O Jehova palem pomožingja ple narodoske soske sine le sočuvstvo. Ov čhivgja sudie te spasinen len taro lengere dušmanja (Sud. 2:16, 18; w19.03 15, pas. 4-5).

Sprema o prva duj taro Deš zapovedija, o Izraelcija valjani sine te služinen samo e Jehovaske hem te na obožavinen idolija (2. Moj. 20:3-6). O Jehova na dengja akala zapovedija adaleske so sine le nesavi korist lendar, nego bašo šukaripe e Izraelcongoro. Keda obožavinena sine e devlen e javere narodongere, cidena sine muke. Ama keda sine leske verna hem postapinena sine pravedno jekh jekhea, tegani o Jehova dela len sine bereketija (1. Car. 10:4-9). O Jehova nane krivo keda okola so vakerena kaj služinena leske na ikerena leskere merilija hem dukhavena leskere narodo. Ama, ov mangela amen hem džanela keda trpinaja nesavi nepravda. Ov osetinela amari dukh poviše tari jekh daj so osetinela i dukh ple bebeskiri. Iako šaj odma nane te kerel nešto, o Jehova ko plo vreme ka kazninel e grešnikon so na kainena pe bašo adava sar postapinena sine e javerencar (w19.02 22, pas. 13-15).

Nekobor kurke angleder i Spomen-svečenost, but puti ko sostanokija kerela pe lafi bašo e Isuseskoro primer hem baši leskiri poniznost so sikavgja la keda dengja plo životo sar otkupnina. Adava pottikninela amen te ova ponizna sar leste hem te kera e Jehovaskiri volja, čak keda adava tano but pharo. Isto agjaar, razmislinaja bašo adava kobor sine hrabro angleder te merel. Džanlja kaj panda hari o dušmanja ka ponižinen le, ka maren le hem ko krajo ka mudaren le (Mat. 20:17-19). Ama ov sine spremno te merel. Keda alo adava vreme, ple apostolenge so sine lea zaedno ki gradina Getsimanija vakergja: „Ušten, te dža. Ake mlo predavniko tano paše!“ (Mat. 26:36, 46). A keda o manuša so sine len oružje ale te astaren le, ov iklilo angli lende, vakergja kaj ov tano adava kaste so rodena hem vakergja e vojnikonge te mukhen leskere apostolen (Jovan 18:3-8). Kobor baro primer baši hrabrost! Avdive o pomazime hristijanja hem o javera bakhre trudinena pe te oven hrabra sar o Isus (w19.01 27-28, pas. 7-8).

I krotkost šaj te sporedina la jekhe šuže slikaja. Isto sar jekhe umetnikoske so valjanena nekobor boe te šaj te crtinel jekh šuži slika, agjaar amenge da valjanena nekobor šuže osobine te šaj te ova krotka. Nesave lendar tane i poniznost, i poslušnost, te na holjanel pe sigate hem i hrabrost. Samo o ponizno manuš ka ovel poslušno hem ka kerel adava so rodela lestar o Devel. A jekh buti so rodela o Devel tani te na holjana sigate (Mat. 5:5; Gal. 5:23). Keda keraja adava so mangela o Devel, o Beng tano but holjamo. But manuša kola soj delo taro akava sveto kolea so vladinela o Beng mrzinena amen iako siem ponizna hem na holjanaja sigate (Jovan 15:18, 19). Adaleske valjani amenge hrabrost te šaj te borina amen protiv o Beng. O Satana tano gordo, našti kontrolirinela pli holi hem nane poslušno e Jehovaske. Ov tano sprotivno nekastar soj krotko. Adaleske nane čudno so ov but mrzinela e krotka manušen! Ola sikavena kobor lošno tano ov adalea so isi len šuže osobine kola so leste nane le. Isto agjaar, sikavena kaj tano hovavno. Sar kerena adava? Adalea so ponadari da služinena e Jehovaske bizi razlika so ka vakerel ili so ka kerel o Satana! (Jov 2:3-5; w19.02 8-9, pas. 3-5).

O Jehova džanlja kaj o manuša taro Vavilon ka daran. O Vavilon ka ovel sine napadimo tari silno medo-persisko vojska. O Jehova manglja te koristinel akale vojska te šaj te oslobodinel ple narodo taro Vavilon (Isa. 41:2-4). Keda o Vaviloncija hem o javera narodija šungje kaj o dušmani avela popaše, ola probingje te ohrabrinen jekh jekhe e lafencar: „Ov silno“. Isto agjaar, počmingje te keren panda poviše idolija soske nadinena pe sine kaj ola ka arakhen len (Isa. 41:5-7). Dži tegani, o Jehova utešingja e Evreen akale lafencar: „A tu Izrael [a na o javera narodija] sian mlo sluga... Ma ov sekirimo, soske me sium tlo Devel“ (Isa. 41:8-10). Primetin kaj o Jehova vakergja: „Me sium tlo Devel“. Akale lafencar ov uveringja ple verna slugen kaj na bistergja len hem kaj ola panda sine leskoro narodo. Ov vakergja lenge: „Ka ingarav tumen... hem ka spasinav tumen“. Akala utešna lafija sigurno but ohrabringje e Evreen (Isa. 46:3, 4; w19.01 4, pas. 8).

Ko Marko 1:9-11 pišinela baši prvo taro trin prilike keda o Jehova kergja lafi taro nebo. O Jehova vakergja: „Tu sian mlo manglo Čhavo! Tu kerea man bahtalo!“ Sigurno but značingja e Isuseske keda šungja ple Dadeskoro glaso kova so uveringja le kaj mangela le hem kaj isi le doverba ki leste. E Jehovaskere lafija sikavena trin važna čačipa bašo Isus. Prvo, o Isus tano e Devleskoro čhavo. Dujto, o Jehova mangela ple Čhave. Hem trito, o Isus kerela bahtalo e Jehova. E lafencar „tu sian mlo Čhavo“, o Jehova sikavgja kaj o odnos leskere mangle Čhavea, e Isusea, tano menimo. Ki koja smisla? Angleder te avel ki Phuv, o Isus više sine e Devleskoro Čhavo. Ama, keda krstingja pe, o Isus sine pomazimo sveti duhoja. Adalea ov ulo Devleskoro Čhavo ko jekh nevo način. Ov tegani dobingja i nadež kaj ka iranel pe ko nebo te šaj te ovel Cari hem Prvosvešteniko (Luka 1:31-33; Evr. 1:8, 9; 2:17). Adaleske, keda krstingja pe o Isus o Jehova vakergja: „Tu sian mlo... Čhavo“ (Luka 3:22; w19.03 8, pas. 3-4).

O lošno sovet postojnela sine panda but angleder. O Satana sine o prvo so dengja e manušenge lošno sovet. Ov vakergja e Evake hem e Adameske kaj ka oven pobahtale ako korkori odlučinena sar te živinen (1. Moj. 3:1-6). E Satana sine le sebična motivija. Ov manglja o Adam hem i Eva, a isto agjaar lengere čhave so ka oven len, te šunen hem te obožavinen leste, a na e Jehova. Ama, o Jehova sine adava so dengja lenge sa so sine len. Kergja o Adam hem i Eva te oven zaedno, mukhlja len te živinen ki but šuži gradina hem dengja lenge sovršeno telo kolea so šaj sine te živinen večno. O Adam hem i Eva na šungje e Devle. Adalea ola korkori cidingje pe taro okova so dengja lenge o životo. O posledice sine katastrofalna. Sar jekh čhindi luludi, agjaar o Adam hem i Eva hari po hari phurile hem ko krajo mule. Lengere čhave da cidena sine muke, maškar ko kola siem amen da (Rim. 5:12). Avdive but manuša na šunena so vakerela o Devel hem kerena adava so ola mangena (Ef. 2:1-3). Save tane o rezultatija? Jasno tano kaj keda o manuša protivinena pe e Jehovaske tegani isi len lošna posledice. Akava potvrdinela o avdisutno stiho da (w18.12 16, pas. 3-4).

O apostol Pavle sine intelegentno hem školujmo manuš, hem kerela sine lafi najhari ko duj čhibja (Dela 5:34; 21:37, 39; 22:2, 3). Ama, ov otfrlingja i mudrost taro sveto hem angja odluke so temelinena pe ko e Devleskoro Lafi (Dela 17:2; 1. Kor. 2:6, 7). Adaleske, o Pavle sine uspešno ki služba hem adžikerela sine te dobinel i večno nagrada (2. Tim. 4:8). Jasno, e Devleskoro razmislibe tano but pošukar taro e svetoskoro. Ako živinaja sprema e Devleskere merilija, ka ova čače bahtale hem uspešna. Ama, o Jehova na čhivela amen silaja te razmislina sar leste. Ni „o verno hem razborito robo“ ni o starešine na kontrolirinena amare misle (Mat. 24:45; 2. Kor. 1:24). Ama, sekova jekh amendar tano odgovorno te meninel plo razmislibe te šaj te dikhel ko bukja sar o Jehova (w18.11 24, pas. 12-13).

Preku plo proroko o Isaija, o Devel vakergja kaj otkeda o Izraelcija ka iranen pe ki pli phuv, ki late ka ovel mir. Nikoj na valjani sine te daral kaj ka ovel napadimo taro životne ili taro manuša. Hem o terne hem o phure ka oven bezbedna (Isa. 11:6-9; 35:5; 51:3). O Isaija isto agjaar prorokujngja kaj celi phuv „ka ovel pherdi pendžaribaja bašo Jehova, sar o more soj pherdo panjea“. Akale lafencar mislinela pe ko sa o narodija ki phuv, a na samo ko Izraelcija. Primetin kaj o Isaija isto agjaar prorokujngja kaj o Izraelcija so ka iranen pe taro Vavilon nane te oven ki opasnost ni taro životne ni taro manuša. Ov vakergja kaj lengiri phuv ka del but hrana soske ka ovel but pani, isto sar ki gradina Eden (1. Moj. 2:10-14; Erem. 31:12). Dali akava proroštvo valjani sine te ispolninel pe samo ko vreme e Izraelcongoro? Ko akava proroštvo isto agjaar pišinela kaj o korole, o sakatija hem o kašuke ka oven sasljarde. Ama, akava na slučingja pe e Izraelconge so irangje pe taro Vavilon. Ustvari, o Devel manglja te vakerel kaj ka sasljarel sa o nasvalipa ki idnina (w18.12 5, pas. 11-12).

Nadinaja amen kaj večno ka dža ko čačipe. So ka pomožinel amenge te ova panda poodlučna ponadari da te dža ko čačipe? Ponadari da proučin i Biblija hem hor razmislin bašo adava so sikljovea. Redovno odvojn vreme bašo akava, soske agjaar poviše ka cenine o čačipe hem ka ove poodlučno nikogaš te na mukhe le. Osven so vakerela amenge te kina o čačipe, e Devleskoro Lafi isto agjaar pottikninela amen te kina „i mudrost, i pouka hem o haljojbe“ (Izr. 23:23). Nane dovolno samo te pendžara o čačipe tari Biblija, nego valjani hem te živina sprema leste. O haljojbe pomožinela amenge te povrzina o neve bukja adalea so više džanaja le. I mudrost pottikninela amen te postapina sprema adava so džanaja. Ponekogaš, o čačipe dela amen pouka, ili sikavela amen save promene valjani te kera. Valjani te ova odlučna sigate te prifatina adava, soske i Biblija baši asavki pouka vakerela kaj tani poskapoceno taro srebro (Izr. 8:10; w18.11 9, pas. 3; 13, pas. 13-14).

Soj tuke najskapoceno ko životo? Sar sluge e Jehovaskere, o najskapoceno nešto so isi amen tano amaro amalipe lea. Nikogaš nane te menina le bašo nešto javer. Isto agjaar, but ceninaja o čačipe tari Biblija soske adava pomožinela amenge te ova e Jehovaskere amala (Kol. 1:9, 10). O Jehova tano amaro Najbaro Učiteli kova so sikavela amen bašo but skapocena čačipa preku plo Lafi, i Biblija. Ov sikavela amen bašo ple but šuže osobine hem bašo adava kobor tano važno leskoro anav. Ov vakerela kaj mangela amen doborom but so čak dengja ple Čhave sar žrtva amenge. O Jehova sikavela amen bašo mesijansko Carstvo kova dela amen nadež te živina ko raj ki Phuv (Jovan 10:16). Amen but ceninaja akala čačipa soske ola pomožinena amenge te ova paše amare Stvoritelea hem dena amen smisla ko životo (w18.11 3, pas. 1-2).

Nesave manuša šaj te hovaven e javeren, ama na valjani te bistra kaj našti te hovava e Jehova. I Biblija vakerela kaj anglo leskere jakhja „sa tano pučardo hem jasno dikhjola“ (Evr. 4:13). Na primer o Ananija hem i Sapfira probingje te hovaven e apostolen. Ola bikingje jekh delo taro plo imot hem dengje samo delo taro pare e apostolenge. O Ananija hem i Sapfira mangle te mukhen šukar vpečatok e javerenge ko sobranie, adaleske vakergje e apostolenge kaj dengje sa o pare. Ama o Jehova džanlja so kergje hem adaleske kazningja len (Dela 5:1-10). Sar dikhela o Jehova ko manuša so hovavena? Sa o manuša so zlobno hovavena hem na kainena pe ka oven frdime ko ezero tari jag, isto sar o Satana. Javere lafencar, ka oven uništime zasekogaš (Otk. 20:10; 21:8; Ps. 5:6). Džanaja kaj o Jehova „nane manuš te hovavel“ hem kaj „o Devel našti te hovavel“ (4. Moj. 23:19; Evr. 6:18). O Jehova mrzinela „i čhib so hovavela“ (Izr. 6:16, 17). Ako mangaja te kera e Devleskiri volja, mora te vakera o čačipe (w18.10 5-6, pas. 10-13).

So ka kere ako tlo šefi rodela tutar te donirine pare baši nesavi proslava soj tani povrzimi e hovavne religijaja? Na valjani te adžikera te slučinel pe asavko nešto pa čak tegani te razmislina sar te postapina. Namesto adava, šukar tano panda akana te razmislina sar dikhela o Jehova ko adava. Agjaar, ako nekogaš arakhljovaja ki asavki situacija, ka ovel amenge polokho te kera hem te vakera o ispravna bukja. Ako razmislinaja bašo adava sar dikhela o Jehova ko bukja, adava šaj isto agjaar te pomožinel amenge te ačhova verna ako isi amen potreba tari itno medicinsko pomoš. Džangjola pe, amen na priminaja rat ili nesave taro leskere štar glavna sostojke preku transfuzija (Dela 15:28, 29). Ama bašo nesave medicinska postapke kote so koristinela pe rat, sekova jekh hristijani mora lično te anel odluka koja so ka temelinel pe ko bibliska načelija. Keda tano najšukar vreme te anel pe asavki odluka? Dali džikote siem ki bolnica, šaj keda isi amen dukha hem siem ko pritisok sigate te odlučina? Sigurno kaj na. Panda akana valjani te proučina baši akaja buti, te phera medicinsko dokumenti so šaj te koristinel pe anglo zakoni, sar soj i TP-kartička, ki koja so jasno pišinela amaro stavi hem te kera lafi amare doktorea (w18.11 28, pas. 5; 30-31, pas. 15-16).

O Jehova tano pastiri kova so mangipaja grižinela pe bašo plo stado. Ov arakhela len hem zaštitinela len taro lengere dušmanja. Akava uverinela amen hem dela amen uteha džikote avaja sa popaše ko krajo taro akava sveto! O Jehova ponadari da ka grižinel pe ple narodoske ki bari nevolja koja so but sigate avela (Otk. 7:9, 10). Adaleske, bizi razlika dali tane terne ili phure, saste ili nasvale, e Devleskere narodo nane te astarel le panika ili te daral džikote trajnela i bari nevolja. Ustvari, ola ka keren nešto but pojaver! Ka setinen pe ko e Isuseskere lafija: „Isprajnen tumen hem vazden tumare šere, soske paše tano o vreme keda o Devel ka spasinel tumen“ (Luka 21:28). Čak keda ka oven napadime taro Gog — koalicija taro narodija — e Devleskere sluge ka oven uverime kaj o Jehova ka zaštitinel len (Ezek. 38:2, 14-16). Soske? Adaleske so džanena kaj o Jehova na meninela pe. Ov sekogaš ka dokažinel kaj tano grižlivo hem obzirno Spasiteli ple narodoskoro (Isa. 26:20; w18.09 26, pas. 15-16).

Zamislin tuke sar osetinena pe sine o Izraelcija keda o Jehova vakergja lenge o lafija taro avdisutno stiho. Džanaja kaj sekova jekh amendar tano skapoceno e Jehovaske. Ki Biblija pišinela akava vetuvanje: „Silno tano [o Jehova] hem ka spasinel tut. Bahtalo ka vikinel baši tute“ (Sof. 3:16, 17). O Jehova vetinela kaj ka kerel pozorale ple slugen hem ka utešinel len bizi razlika save problemija isi len. Ov vakergja: „Oj ka phiravel tumen ki angali hem ka khelel peske tumencar ko ple kočaka. Sar jekh daj so utešinela ple čhave, agjaar me da ka utešinav tumen“ (Isa. 66:12, 13). Razmislin kobor sigurno osetinela pe o bebe keda leskiri daj ikerela le ki angali hem keda khelela peske lea. O Jehova but mangela tut hem mangela te osetine tut sigurno. Nikogaš ma sumnin tut ko adava kaj sian but skapoceno e Jehovaske! (Erem. 31:3; w18.09 9-10, pas. 6-7).

Ko purano vreme, e Izraelcon sine len but prilike te čhiven pe ko raspolaganje te pomožinen (2. Moj. 36:2; Neem. 11:2). Avdive, tute da isi tut prilike te koristine tlo vreme, tle sredstvija hem tle sposobnostija te šaj te pomožine e phralenge hem e phenjenge. Ako kerea adava, ka ove but bahtalo hem o Jehova ka del tut bereketija. Okola soj dobrovolcija ko gradežna proektija ovena len neve amala. Jekh phen so vikinela pe Mardži 18 berš više pomožinela te gradinen pe dvorane. Džikote trajnena adala proektija, oj posebno trudinela pe te sikavel vnimanie e terne phenjenge hem te pomožinel len te oven obučime. Oj vakerela kaj akala proektija tane but šukar prilika o dobrovolcija te ohrabrinen pe jekh jekhea (Rim. 1:12). Ustvari, keda sine la phare momentija ko životo, o amala so sine la taro asavke proektija but ohrabringje la. Dali nekogaš sian sine dobrovolco ko nesavo gradežno proekti? (w18.08 24, pas. 9, 11).

Keda o Pavle pišingja akala lafija, e Timotee verojatno sine le otprilika 30 berš. Ama o Pavle dengja le but važna odgovornostija. So sikljovaja taro akava? Upro amaro stavi bašo poterne phralja na valjani te vlijajnen lengere berša. Na valjani te bistra kaj e Isuse da sine le samo 33 berš keda uspešno završingja pli služba ki Phuv. Ko nesave kulture o manuša na poštujnena e poternen. Adaleske, nesave starešine šaj nane te preporačinen terne phrale te služinel sar sluga-pomošniko ili sar starešina, iako pherela o uslovija bašo adava. Ama nigde ki Biblija na pišinela kobor berš valjani te ovel nekas te šaj te ovel imenujmo sar sluga-pomošniko ili starešina (1. Tim. 3:1-10, 12, 13; Tit 1:5-9; w18.08 13-14, pas. 15-16).

Te šaj te ana šukar odluke, valjani amenge informacie kolende so šaj te verujna. Adaleske, valjani but te pazina keda birinaja so ka čitina (Fil. 4:8, 9). Na valjani te našava amaro vreme agjaar so ka čitina haberija ko sumliva internet-stranice ili porake kolende so isi informacie so nane potvrdime. Posebno tano važno te na phrava internet-stranice kote so o otpadnikija širinena ple idee. Ola mangena te keren poslabo i vera e Devleskere slugengiri hem te prevrtinen o čačipe. O sumliva informacie ingarena dži ko pogrešna odluke. Nikogaš ma mislin kaj nane te vlijajnen upri tute o hovavne informacie! Ko e Mojseeskoro vreme, dešuduj Izraelcija gele te dikhen savi tani i Vetimi phuv. Keda irangje pe, deš lendar vakergje negativna bukja (4. Moj. 13:25-33). Ola bajrargje o bukja hem adaleske e Jehovaskoro narodo darandilo hem obeshrabringja pe (4. Moj. 14:1-4; 6-10). Ola na prifatingje o točna informacie hem na sikavgje doverba ko Jehova, nego verujngje ko negativna informacie (w18.08 4, pas. 4-5).

Poviše manuša isi len nesave šukar osobine. Isi manuša kola so na služinena e Jehovaske, ama na kerena sekogaš lošna bukja. Šaj pendžarea asavke manušen. Dali akava značinela kaj tane šukar društvo? Razmislin: Sar vlijajnena ko tlo odnos e Jehovaja? Dali pomožinena tuke te ove popaše e Devlea? Soj tano važno ko životo akale manušenge? Bašo so kerena lafi? Dali kerena lafi samo baši moda, pare, elektronska uredija, zabava hem javera slična bukja? Dali but puti kritikujnena e javeren? Dali mangena te vakeren bezobrazna šale? O Isus vakergja: „O muj vakerela adava solea tano pherdo o vilo“ (Mat. 12:34). Ako dikhea kaj o manuša kolencar so nakhea vreme lošno vlijajnena ko tlo amalipe e Jehovaja, odlučno ker nešto! Ma nakh lencar but vreme hem ako tano potrebno čhinav te družine tut asavke amalencar (Izr. 13:20; w18.07 18, pas. 11).

Keda e Mojsee sine le 80 berš, o Jehova dengja le jekh zadača te oslobodinel e Izraelcon taro ropstvo ko Egipet (2. Moj. 3:10). Nekozom puti o Mojsej probingja te arakhel izgovor te na prifatinel akaja zadača. Ama o Jehova sine strplivo e Mojseea. Ov čak dengja le sila te kerel čudija. Ustvari, o Mojsej tano o prvo manuš kaske so i Biblija pišinela kaj sine le asavki sila (2. Moj. 4:2-9, 21). O Jehova šaj sine te daravkerel e Mojsee hem te terinel le te ovel leske poslušno. Namesto adava, o Jehova sine strplivo hem ljubezno, a isto agjaar uveringja ple skromno hem ponizno sluga kaj ka ovel lea. Dali akava način e Jehovaskoro uspejngja? Oja. O Mojsej ulo šukar vodači e Devleskere narodoske. Ov trudinela pe sine te ovel ljubezno hem obzirno e javerencar, isto sar so sine o Jehova lea. Ako isi tut nesavo avtoriteti upro javera but tano važno te trudine tut te postapine sar o Jehova agjaar so ka ove obzirno, ljubezno hem strplivo adalenge kaske so isi tu odgovornost te grižine tut (Kol. 3:19-21; 1. Pet. 5:1-3). Ako trudinea tut te postapine sar o Jehova hem o Isus Hristos — o Pobaro Mojsej — ka kere te ovel polokho e javerenge te aven ki tute hem te keren tuja lafi, a adava ka del tut prilika te ohrabrine len (Mat. 11:28, 29; w18.09 23-24, pas. 7-10).

Amen šaj te osvežina amare phralen hem phenjen agjaar so ka ova ljubezna hem prijatna lencar. Agjaar keraja pozoralo o jekhipe ko sobranie. Šaj li panda pošukar te pendžare e phralen hem e phenjen taro tlo sobranie? (2. Kor. 6:11-13). Tli svetlina šaj te svetinel bizi razlika kote arakhljovea. Na primer, adava so ka ove ljubezno šaj te kerel tle komšie te mangen te sikljoven poviše bašo Jehova. Puč tut: „So mislinena mle komšie baši mande? Dali mlo kher hem o dvoro tane čista hem uredna? Dali sium pendžardo sar nekoj so mangela te pomožinel e komšienge?“ Šaj te puče javere phralen hem phenjen sar vlijajngja lengiri ljubeznost hem šukar primer upri lengiri familija, komšie, kolege ili součenikija (Ef. 5:9; w18.06 24, pas. 13-14).

Agjaar mislingje okola so mudargje e učeniko e Stefane (Dela 6:8, 12; 7:54-60). Ki celo istorija, but religiozna fanatikija kergje lošna bukja, na primer mudarena sine hem vakerena sine kaj adava kerena le bašo Devel. Ama, adava so kergje sine protiv e Devleskere zakonija (2. Moj. 20:13). Jasno tano kaj lengiri sovest na vodingja len ispravno! So šaj te pomožinel amenge amari sovest ispravno te funkcionirinel? O zakonija hem o načelija taro e Devleskoro Lafi tane korisna te den pouke, te sikaven amenge soj tano pogrešno, te isprajnen sa o bukja hem te sikaven sar te živinel pe pravedno (2. Tim. 3:16). Adaleske valjani redovno te proučina i Biblija, hor te razmislina bašo adava so vakerela hem te primenina adava ko životo. Agjaar, ka sikljova te razmislina sa poviše sar o Jehova hem tegani amari sovest ka del amen ispravno vodstvo (w18.06 16, pas. 3-4).

E rimska vojnikon sine len mačija kola so sine dugačka okolu 50 santimetre. Ola sekova dive vežbinena sine lencar hem adaleske but šukar koristinena len sine. O apostol Pavle vakergja kaj e Devleskoro Lafi tano sar mači. O Jehova dengja amen adava mači. Ama, valjani te sikljova šukar te koristina le te šaj te branina amari vera hem te menina amaro razmisluvanje (2. Kor. 10:4, 5; 2. Tim. 2:15). Na valjani te dara taro Satana hem taro demonija. Točno tano adava kaj ola tane silna, ama nane posilna taro Jehova. Hem ola nane te postojnen zasekogaš. Ola ka oven phanle hem ka našti te keren lošnipe nikaske džikote vladinela o Hristos iljada berša, a palo adava ka oven uništime (Otk. 20:1-3, 7-10). Amen pendžaraja amare dušmane, leskere mamke hem namere. Šaj te borina amen protiv leste adaleske so o Jehova pomožinela amenge! (w18.05 25-26, pas. 15, 19-21).

O Adam džanlja kaj o sapa našti te keren lafi. Adaleske, keda doznajngja kaj jekh sap kergja lafi e Evaja, šaj halilo kaj adava ustvari sine nesavo duhovno suštestvo (1. Moj. 3:1-6). O Adam hem i Eva na džanle koj sine akava duhovno suštestvo. Ama, o Adam odlučingja te ovel tari strana adale jabandžijaskiri hem te buninel pe protiv plo Dad kova so mangela le (1. Tim. 2:14). O Jehova počmingja odma te vakerel poviše informacie bašo akava lošno dušmani hem vetingja kaj ko krajo ka ovel uništimo. Ama o Jehova predupredingja kaj dži tegani, akava duhovno suštestvo kova so kergja lafi preku o sap, ka protivinel pe sarinenge so mangena e Devle (1. Moj. 3:15). O Jehova nikogaš na vakergja amenge o anav e angeleskoro so buningja pe protiv leste. Čak palo 2.500 berša otkeda buningje pe protiv leste ki edensko gradina, o Jehova vakergja koj tano adava dušmani (Jov 1:6; w18.05 15, pas. 1-2).

Dali nekogaš obeshrabringjan tut adaleske so o manuša ko tlo podračje na mangena te šunen o šukar haberi bašo Carstvo? Ako oja, tegani haljovea sar osetingja pe o apostol Pavle. Ov propovedingja okolu 30 berš hem pomožingja bute manušenge te oven hristijanja (Dela 14:21; 2. Kor. 3:2, 3). Ama, na uspejngja te pomožinel bute Evreenge te oven hristijanja. Namesto adava, poviše džene lendar na mangena sine te šunen le, a nesave čak progoningje le (Dela 14:19; 17:1, 4, 5, 13). Sar vlijajngja akava upro Pavle? Ov vakergja: „Isi man bari žal hem dukh ko vilo so na nakhela“ (Rim. 9:1-3). Soske osetinela pe sine agjaar? Adaleske so čače mangela sine i služba hem e manušen. O Pavle but mangela sine te pomožinel e Evreenge hem sine leske žal so otfrlingje e Devleskiri milost. Isto sar o Pavle, amen propovedinaja e manušenge adaleske so grižinaja amen lenge hem mangaja te pomožina lenge (Mat. 22:39; 1. Kor. 11:1; w18.05 4, pas. 4-5).

O Pavle sikavgja kaj valjani ohrabruvanje okolenge da so ohrabrinena e javeren. Ov pišingja ple phralenge ko Rim: „Soske, edvaj adžikerava te dikhav tumen, te šaj te dav tumen nesavo duhovno poklon te šaj te oven zorale, javere lafencar, zaedno te ohrabrina amen, me tumare a tumen mle veraja“ (Rim. 1:11, 12). Znači, čak e Pavleske da ponekogaš valjani sine ohrabruvanje (Rim. 15:30-32). Avdive, šaj te ohrabrina adalen so služinena polnovremeno e Jehovaske. Isto agjaar, šaj te ohrabrina bute phralen hem phenjen kola so biringje te ačhoven korkori adaleske so mangena te oven poslušna e Jehovaske hem te prandinen pe „samo ko Gospodari“ (1. Kor. 7:39). E hristijanen so istrajnena keda isi len progonstvo ili nasvalipe isto agjaar valjani te ohrabrina len (2. Sol. 1:3-5; w18.04 22, pas. 3-5).