Juli

Živinaja ko „but pharo vreme“, hem o životo ka ovel panda popharo angleder o Jehova te uništinel akava lošno sveto hem te anel čačutno mir ki Phuv (2. Tim. 3:1). Adaleske, valjani te puča amen: „Kaste dikhava keda valjani mange pomoš hem vodstvo?“ Angleder but vekija, jekh biblisko pisateli objasningja kobor tano važno te dikha ko Jehova keda valjani amenge pomoš (Ps. 123:1-4). Ov vakergja kaj keda amare jakhja dikhena ko Jehova, siem sar sluga so dikhela ko plo gospodari. So manglja te vakerel o psalmisti? Jekh sluga dikhela ko plo gospodari, ili javere lafencar isi le doverba ki leste, te šaj te dobinel hajbaske hem zaštita lestar. Ama isto agjaar, mora sekogaš te dikhel ko plo gospodari te šaj te haljol so adžikerela lestar ov hem te kerel adava. Slično, valjani te proučina e Devleskoro Lafi sekova dive te šaj te haljova so adžikerela amendar o Devel hem te kera adava. Agjaar šaj te ova sigurna kaj o Devel ka pomožinel amen keda ka valjani amenge pomoš (w18.07 9, pas. 1-2).

Keda vakergja akala lafija, o Isus mislingja baši sloboda taro ropstvo e grevoske — o najbaro ropstvo so sine e manušen dži akana (Jovan 8:34). Ki koja smisla siem robija e grevoske? O grevo terinela amen te kera lošna bukja. Ov isto agjaar šaj te čhinavel amen te kera adava soj ispravno ili te da amendar amaro najšukar. Adava anela amenge razočaruvanje, dukha, muke hem ko krajo meribe (Rim. 6:23). Samo keda o grevo ka ovel celosno cidimo, ka ovel amen čačutni sloboda sar so sine e Adame hem e Eva. Adava so o Isus vakergja: „Ako ačhovena mle lafende“, sikavela kaj ako mangaja o Isus te oslobodinel amen, valjani te kera nesave bukja (Jovan 8:31). Kola bukja? Sar čačutne hristijanja, otkažingjem amen amendar hem prifatingjem o ograničuvanja so dengja o Isus ple učenikonge (Mat. 16:24). Baš sar so vetingja o Isus, ka ovel amen čačutni sloboda ko vreme so avela, keda ka dobina sa o bereketija tari otkupno žrtva (w18.04 7-8, pas. 14-16).

O Jehova sikavela kaj grižinela pe bašo e javerengere čuvstvija čak keda lengoro razmisluvanje nane sekogaš ispravno. Razmislin bašo o proroko o Jona. O Devel bičhalgja akale proroko ki Ninevija te vakerel haberi baši osuda. O Ninevijcija kaingje pe hem o Jehova odlučingja te na uništinel len. Ama, o Jona na sine bahtalo baši akaja odluka. Ov but holjangja soske o proroštvo so vakergja le kaj i Ninevija ka ovel uništimi na ispolningja pe. Ama, o Jehova sine strplivo e Jonaja hem pomožingja leske te ispravinel plo razmisluvanje (Jona 3:10 — 4:11). O Jona prifatingja adava so sine leske vakerdo hem palo adava o Jehova koristingja le te pišinel akava izveštaj baši amari pouka (Rim. 15:4). Taro način sar postapingja o Jehova ple narodoja ko purano vreme dikhaja kaj isi le sočuvstvo ple slugenge. O Jehova tano svesno bašo sekole jekheskere dukha hem muke. Ov džanela amare misle, amare najhor čuvstvija hem amare ograničuvanja. Ov vetingja kaj nane te ova iskušime poviše taro adava so šaj te izdržina (1. Kor. 10:13). Akava vetuvanje tano but utešno (w19.03 16, pas. 6-7).

Spored e Mojseeskoro zakoni e starešinen sine len odgovornost na samo te rešinen o problemija so sine povrzime e čačutne obožavibaja, nego isto agjaar te rešinen o nesoglasuvanja maškar o Izraelcija hem o slučaija keda kerela pe sine nesavo kriminal. Razmislin bašo akala primerija. Keda nesavo Izraelco ka mudarel sine nekas, našti sine avtomatski te osudinen le te ovel mudardo. O starešine tari leskiri diz valjani sine te ispitinen i situacija angleder te odlučinen dali valjani te ovel mudardo (5. Moj. 19:2-7, 11-13). O starešine isto agjaar rešinena sine problemija so ovena sekova dive — taro problemija bašo imot pa sa dži ko problemija ko brako (2. Moj. 21:35; 5. Moj. 22:13-19). Keda o starešine sudinena sine pravedno hem keda o Izraelcija šunena sine o Zakoni, sarinen sine len korist hem o narodo anela sine falba e Jehovaske (3. Moj. 20:7, 8; Isa. 48:17, 18). Sa so keraja ko životo tano važno e Jehovaske. Ov mangela e javerencar te postapina pravedno hem mangipaja. Isto agjaar, ov dikhela so vakeraja hem so keraja, čak keda siem korkori (w19.02 23, pas. 16-18).

Keda siem ko stres, pharo tano te ačhova krotka. Šaj te holjana hem but sigate te nervirina amen bašo bukja kola so angleder na smetinena amenge sine. Šaj te vakera ili te kera nešto kolea so ka dukhava e javeren. Keda isi tut stres, razmislin bašo e Isuseskoro primer. O posledna nekobor masekija angleder te merel, e Isuse sine le baro stres. Džanela sine kaj ka cidel bare muke hem kaj ka mudaren le (Jovan 3:14, 15; Gal. 3:13). Jekh puti keda vakergja bašo plo meribe, phengja kaj leske but pharo (Luka 12:50). Nekobor dive angleder te merel, o Isus vakergja: „Sium voznemirimo“. Džikote vakergja e Devleske ki molitva sa so isi le ko vilo, taro leskere lafija šaj te dikha kobor sine ponizno hem poslušno (Jovan 12:27, 28). Keda alo o vreme, o Isus hrabro predajngja pe e Devleskere dušmanenge, kola so mučingje le, ladžakergje le hem ko krajo mudargje le. Iako sine le baro stres hem cidingja bare muke, o Isus krotko kergja adava so mangela o Jehova. Šaj te phena kaj o Isus tano najbaro primer bašo adava sar te ačhova krotka keda isi amen stres! (Isa. 53:10; w19.02 11, pas. 14-15).

Ako arakhljovaja ki nesavi phari situacija, tegani amenge da šaj ka valjani hrabrost te šaj te ova redovna ko amare sostanokija. Nesave amare phralja hem phenja avena redovno ko sostanokija čak keda isi len dukh ko vilo, obeshrabrime tane ili nasvale. A javera sikavena hrabrost adalea so avena ko sostanokija iako isi len baro progonstvo tari familija ili taro vlastija. Razmislin sar amaro primer vlijajnela upro phralja soj tane phanle baši pumari vera (Evr. 13:3). Keda šunena kaj ponadari da služinaja e Jehovaske iako isi amen nevolje, adava pomožinela lenge te ačhoven verna, hrabra hem ko sa te šunen e Jehova. Džikote sine phanlo ko Rim, o apostol Pavle sine but bahtalo sekova puti keda šunela sine sar leskere phralja verno služinena e Devleske (Fil. 1:3-5, 12-14). Kratko angleder te ovel oslobodimo taro phanlipe ili odma palo adava, o Pavle pišingja o pismo dži ko Evreija. Ko adava pismo pottikningja e verna hristijanen nikogaš te na mukhen ple sostanokija (Evr. 10:25; w19.01 28, pas. 9).

O Satana mangela te ova sar leste. Ov tano buntovniko hem isi le sebična motivija, ni najhari nane leske gajle bašo e Jehovaskere merilija. O Satana kružinela amen manušencar kolen so više uspejngja te ruminel hem nadinela pe kaj ola ka ruminen adava sar amen razmislinaja hem postapinaja (1. Kor. 15:33). Ov probinela te zarazinel amaro vilo agjaar so trudinela pe te kerel te ovel amen pobari doverba ki manušikani mudrost nego ko e Jehovaskoro razmislibe (Kol. 2:8). Razmislin samo bašo jekh stavi so širinela le o Satana — kaj najvažno ko životo valjani te ovel amenge te barvaljova. Okola so razmislinena agjaar šaj te barvaljoven, a šaj na. Bizi razlika dali ka uspejnen ko adava ili na, ola tane ki opasnost. Soske? Adaleske so i želba te barvaljoven šaj doborom but te bajrol so čak ka oven spremna te žrtvujnen pumaro sastipe, pumare familija, pa čak pumaro amalipe e Devlea samo te šaj te ispolninen pumari cel (1. Tim. 6:10). But siem blagodarna so amaro Dad soj ko nebo pomožinela te ovel amen ispravno stavi bašo pare (Prop. 7:12; Luka 12:15; w19.01 15, pas. 6; 17, pas. 9).

E Jehovaskere sluge džanena sine kaj valjani te ohrabrinen e javeren panda angleder te avel o Isus ki Phuv hem te del primer bašo adava. Razmislin bašo Ezekija. Keda o Asircija planiringje te napadinen o Erusalim, ov khedingja e zapovednikon e vojskakere hem e narodo te šaj te ohrabrinel len hem ola sine ohrabrime taro leskere lafija (2. Let. 32:6-8). Šaj isto agjaar but te sikljova bašo ohrabruvanje taro Jov. Iako leske valjangja ohrabruvanje, ov sikavgja e javeren sar valjani te ohrabrinen. O Jov vakergja e manušenge so ale te utešinen le kaj ako ov bi ovela sine ko lengoro than, ple lafencar ka del len sine sila hem ka pomožinel lenge sine te osetinen pe pošukar (Jov 16:1-5). Ama, ko krajo o Jov dobingja ohrabruvanje taro Eliu hem lično taro Jehova (Jov 33:24, 25; 36:1, 11; 42:7, 10; w18.04 16, pas. 6; 17, pas. 8-9).

O Isaija više objasningja sar o Devel ka kerel ple narodo te ovel zoralo, keda vakergja: „O Jehova ka avel. Ov tano silno hem leskoro vas ka vladinel“ (Isa. 40:10). Ki Biblija, o lafi „vas“ but puti značinela mokj. Adaleske, o lafija kaj e Jehovaskoro „vas ka vladinel“, setinkerena amen kaj o Jehova tano mokjno Cari. Ov koristingja pli but bari sila te poddržinel hem te braninel ple slugen ko purano vreme, hem ponadari da kerela pozorale hem arakhela okolen so isi len doverba ki leste (5. Moj. 1:30, 31; Isa. 43:10). Posebno keda progoninena amen o dušmanja, o Jehova ikerela pe ko ple lafija: „Me ka kerav tut zoralo“. Avdive, ko nesave delija taro sveto amare dušmanja sa ple silencar probinena te čhinaven amaro propovedibe ili te zabraninen amari organizacija. Ama, amen na siem previše sekirime bašo asavke napadija. O Jehova dengja jekh vetuvanje kova so dela amen sila hem doverba. Ov vetingja: „Nisavo oružje soj kerdo protiv tute nane te uspejnel“ (Isa. 54:17; w19.01 5-6, pas. 12-13).

E životnen nane len duhovna potrebe hem ola na osetinena i potreba te džanen bašo plo Stvoriteli. Ama, amen isi (Mat. 4:4). Keda šunaja le amen pošukar haljovaja o bukja, ovaja mudra hem bahtale. O Devel dela amenge i Biblija hem koristinela „o verno hem razborito robo“ te šaj te den amenge publikacie so ka pomožinen amenge te bajrara amari vera (Mat. 24:45). Amen čače uživinaja ki različno duhovno hrana! (Isa. 65:13, 14). I duhovno hrana šaj te del tuke mudrost hem sposobnost ispravno te procenine o bukja — osobine so šaj te zaštitinen tut ko but načinija (Izr. 2:10-14). Na primer, akala osobine pomožinena tuke te pendžare o hovajba, sar soj o hovajbe kaj na postojnela Stvoriteli ili o hovajbe kaj o pare hem o materijalna bukja šaj te keren tut te ove bahtalo. Isto agjaar, akala osobine ka pomožinen tuke te cide tutar o želbe ili navike so ka povredinen tut. Adaleske, ker sa so šaj te ove mudro hem te džane ispravno te procenine o bukja (w18.12 16, pas. 6-7).

Ka avel li vreme keda amare dive „ka oven sar o dive e kašteskere“? Nesave kašta živinena but milje berša. Te šaj o manuša te živinen doborom but, ola mora te oven but saste. Hem keda adala saste manuša bi živinena sine ko uslovija kola so prorokujngja len o Isaija, adava bi ovela sine čačutno raj! Akava proroštvo nane samo suno — čače ka ispolninel pe! I Biblija sikavela kaj ki idnina ka ovel raj. Celi Phuv ka ovel pherdi manušencar so ka ovel len bereketi taro Devel. Nikoj nane te daral kaj ka ovel napadimo taro životne ili taro lošna manuša. O korole, o kašuke hem o sakatija ka oven sasljarde. O manuša ka šaj te keren peske khera hem te uživinen ko bukja so ola ka sadinen len. Ola ka živinen but poviše taro kašta. Čače, i Biblija dela dokazija kaj ki idnina ka ovel asavko raj. Ama, nesave manuša šaj ka vakeren kaj akala proroštvija na značinena kaj ka ovel raj ki Phuv. So ka vakere lenge? Kola silna dokazija isi tut kaj ki idnina ka ovel čačutno raj? O Isus, o najbaro manuš so nekogaš živingja, dengja amen jekh silno dokaz (Luka 23:43; w18.12 6, pas. 13-15).

Amari godi šaj ponadari da te meninel pe. Asavke promene but ka zavisinen taro adava bašo so birinaja te razmislina. Ako hor razmislinaja bašo adava sar o Jehova dikhela ko bukja, ka uverina amen kaj leskoro razmislibe tano sekogaš ispravno. Tegani ka ovel amen želba te dikha ko bukja sar so dikhela o Jehova. Ama, ako mangaja te menina o način sar razmislinaja te šaj te razmislina sar o Jehova, na smejnaja te mukha te oblikujnel amen akava sveto. Akava značinela kaj mora te čhinava te dikha, te čitina hem te šuna bukja kola soj tane protiv e Devleskoro razmislibe. Te šaj te haljova kobor tano važno akava te dikha jekh primer hajbaja. Nekoj so mangela te ovel posasto šaj ka odlučinel te hal pošukar hajbe. Ama celo trudo ka ovel džabe ako isto agjaar redovno hala rumimo hajbe. Slično, celo amaro trudo te sikljova te razmislina sar o Jehova ka ovel džabe ako hraninaja amari godi štetno stavencar taro akava sveto (w18.11 24-25, pas. 14-15).

Ov odlučno sekova dive te ikere tut ko čačipe. I Biblija sporedinela o čačipe pojasea so phiravela le vojniko. Ko biblisko vreme, o pojas zaštitinela sine e vojnikoskiri polovina keda sine ki borba. Ama, o pojas mora sine te ovel šukar stegimo. Ako na sine šukar stegimo, našti sine te zaštitinel le. Ki savi smisla o čačipe zaštitinela amen sar pojas? Ako phiravaja celo vreme o čačipe sar jekh pojas, ov ka zaštitinel amen taro pogrešno razmisluvanje hem ka pomožinel amenge te ana mudra odluke. Keda isi amen nesavo seriozno problemi ili siem ko iskušenie te kera nešto pogrešno, o čačipe tari Biblija ka kerel te ova panda poodlučna te postapina ispravno. Isto sar jekh vojniko so nikogaš nane te džal sine ki borba bizo plo pojas, agjaar amen da nikogaš na valjani te mukha o čačipe. Mora te ova odlučna te ikera amen ko čačipe ko sa so keraja (w18.11 13, pas. 15).

Valjani te trudina amen te šaj te sikljova o čačipe tari Biblija. Isto agjaar, valjani te žrtvujna javera bukja bašo adava. A otkeda „ka kina“, ili javere lafencar ka sikljova bašo čačipe, valjani te pazina nikogaš te na „bikina le“, ili javere lafencar te mukha le. Ako nešto tano bizo pare, adava na značinela kaj na valjani te trudina amen te šaj te dobina le. O hebrejsko lafi so ko Izreki 23:23 tano prevedimo sar „kin“ šaj te značinel hem „steknin“. Solduj lafija sikavena kaj jekh manuš trudinela pe ili otkažinela pe tari nesavi buti te šaj te dobinel nešto soj leske vredno. Te šaj te haljova sar šaj te kina o čačipe, te zamislina amenge jekh pazari kote so dena pe banane bizo pare. Šaj li te adžikera kaj adala banane korkori ka pojavinen pe ko amaro astali? Na, nego valjani te dža ko pazari hem te ana len khere. Znači, iako o banane tane bizo pare, mora te kera nešto te šaj te dobina len. Slično, na valjanena amenge pare te kina o čačipe, ama valjani te trudina amen hem te kera nesave žrtve (w18.11 4, pas. 4-5).

O Isus vikingja e Petare, e Jakove hem e Jovane te džan lea ki jekh uči planina. Adari, ola dikhle jekh vpečatlivo vizija. E Isuseskoro muj svetingja, a leskere šeja ule parne sar svetlina. Tegani, pojavingje pe duj manuša — jekh lendar pretstavinela sine e Mojsee, a o javer e Ilija. Ola počmingje te keren lafi e Isusea bašo leskoro meribe hem voskresenie (Luka 9:29-32). Palo adava, jekh oblako so svetinela učhargja len hem šungje glaso taro oblako — adava sine e Devleskoro glaso! Akaja vizija sikavgja savi slava hem mokj ka ovel e Isuse sar Cari ko e Devleskoro Carstvo. Sigurno o Isus sine but ohrabrimo soske panda hari valjani sine te ovel mučimo hem mudardo. Preku akaja vizija, o Jehova kergja e apostolengiri da vera pozorali. Akava pomožingja lenge te oven spremna bašo nevolje so ka oven len hem baši phari buti koja so valjani sine te keren la. Okolu 30 berš palo adava, o apostol Petar pišingja baši akaja vizija ko plo pismo, so sikavela kaj panda šukar setinela pe sine ki late (2. Pet. 1:16-18; w19.03 10, pas. 7-8).

Kova tano jekh način sar o čačutne hristijanja tane pojavera taro manuša soj ki hovavni religija? Amen vakeraja o čačipe (Zah. 8:16, 17). Akava značinela kaj o iskreno manuš vakerela o čačipe. Ov vakerela o čačipe e jabandžienge, ple kolegenge, ple amalenge hem ple familijake. Ako sian terno, šaj mangea te ove prifatimo taro tle vrsnikija. Ama, pazin nikogaš te na počmine te živine dvolično, sar so kerena nesave terne. Ola kerena pe kaj tane čista ko moralno pogled keda tane ple familijaja hem e phralencar taro sobranie, ama tane but pojaver ko socijalna mreže ili keda tane manušencar so na služinena e Jehovaske. Šaj vakerena bezobrazna lafija, na uravena pe skromno, šunena vulgarno muzika, piena, drogirinena pe, isi len tajna vrske ili kerena javera lošna bukja. Ola hovavena pumare roditelen, e phralen, e phenjen hem e Jehova (Ps. 26:4, 5). Ama, o Jehova džanela keda nekoj samo vakerela kaj služinela leske, a kerela bukja kola so ov mrzinela len (Mar. 7:6). But pošukar tano te šuna o sovet taro Izreki 23:17: „Te na ljubomorinel tlo vilo e grešnikonge, nego po celo dive neka ovel tut dar taro Jehova“ (w18.10 6-7, pas. 14-15).

E Jehovaskere sluge taro celo sveto tane sar jekh familija kolate so isi mangipe (1. Jov. 4:16, 21). Ponekogaš ola kerena bare žrtve bašo ple phralja, ama najčesto sikavena plo mangipe agjaar so kerena but tikne bukja baši lende. Na primer, obzirno kerena lencar lafi hem ponašinena pe lencar ljubezno. Keda siem obzirna e javerencar, amen postapinaja sar amaro Dad soj ko nebo (Ef. 5:1). O Isus sovršeno postapinela sine sar plo Dad. Ov sekogaš ljubezno ponašinela pe sine e javerencar. Ov vakergja: „Aven ki mande, sarine so sien umorna hem so isi tumen pharipe, me ka dav tumen sila“ (Mat. 11:28, 29). Keda džaja palo e Isuseskoro primer hem postapinaja „obzirno e čorolea“, ka kera e Jehova bahtalo, ama isto agjaar amen da ka ova bahtale (Ps. 41:1). Adaleske te ova obzirna amare familijaja, amare phralencar hem phenjencar, hem e manušencar ki služba (w18.09 27, pas. 1-2).

Šaj te sorabotina e Jehovaja keda pomožinaja amare phralenge pali nesavi prirodno katastrofa. Na primer, šaj te da pare (Jovan 13:34, 35; Dela 11:27-30). Javer način sar šaj te pomožina tano agjaar so ka čistina ili ka popravina o objektija. I Gabriela, jekh phen tari Polska kolakoro kher sine but oštetimo tari jekh poplava, sine bahtali keda ale te pomožinen la o phralja taro sobranija so sine paše. Keda razmislinela bašo adava so ulo, oj vakerela kaj na sekirinela pe bašo materijalna bukja so našavgja, nego mislinela ko adava so dobingja. Oj vakerela: „Akava iskustvo panda poviše uveringja man kaj tani but bari čest te ovel pe delo taro hristijansko sobranie hem adava anela mange baro bahtalipe hem zadovolstvo“. But džene so dobingje pomoš pali nesavi katastrofa osetinena pe isto sar akaja phen. A okola so sorabotinena e Jehovaja agjaar so pomožinena adale phralenge tane but bahtale hem zadovolna (Dela 20:35; 2. Kor. 9:6, 7; w18.08 25, pas. 12).

Te šaj te arakha amaro vilo, valjani te pendžara kola bukja šaj te oven amenge opasna hem sigate te kera nešto te šaj te arakha amen. O lafi soj ko avdisutno stiho tano prevedimo sar „arakh“ setinkerela amen ki zadača so sine jekhe stražare. Ko vreme keda sine cari o Solomon, o stražari tergjovela sine ko zidija okolu i diz hem predupredinela sine ako dikhela nesavi opasnost. Akava pomožinela amenge te haljova so mora te kera te šaj te na mukha o Satana te ruminel amare misle. Ko purano vreme, o stražari so sine ko zidija sorabotinela sine paše e stražarea so sine ko porte (2. Sam. 18:24-26). Ola zaedno pomožinena sine te arakhel pe i diz agjaar so pazinena sine o udara te oven phanle sekogaš keda jekh dušmani ka avel paše (Neem. 7:1-3). Amari sovest soj oblikujmi sprema i Biblija šaj te ovel sar stražari hem te predupredinel amen keda o Satana ka probinel te napadinel amaro vilo, javere lafencar keda ka probinel te vlijajnel ko amare misle, čuvstvija, motivija ili želbe. Sekogaš keda amari sovest ka predupredinel amen, valjani te šuna la hem te phanda „o porte“, javere lafencar te kera sa so šaj te arakha amen tari opasnost (w19.01 17, pas. 10-11).

O starešine na valjani te proceninen e ternen sprema plo mislenje ili sprema o stavija so isi ko than kote so živinena, nego sprema e Devleskoro Lafi (2. Tim. 3:16, 17). Ako o starešine na ikerena pe ko bibliska merilija bašo imenujbe sluga-pomošnikija hem starešine, šaj te čhinaven e phralen kola so pherena o uslovija te oven imenujme. Ki jekh phuv, jekh sluga-pomošniko šukar kerela sine o odgovorna zadače kola so sine leske dende hem o starešine sine složna kaj akava phral pherela o bibliska uslovija te služinel sar starešina. Ama, nekobor pophure starešine vakergje kaj ov dikhjola but terno te ovel starešina, hem adaleske na dengje preporaka baši leste. Žalno tano adava so akava phral na sine imenujmo samo bašo adava sar izgledinela sine. O izveštaija sikavena kaj asavko razmisluvanje isi bute dženen ko but delija taro sveto. But tano važno te mukha te vodinel amen i Biblija, a na amaro mislenje. Samo agjaar ka šaj te vakera kaj šunaja e Isuse hem nane te sudina sprema adava so dikhjola pe avrijaldan (Jovan 7:24; w18.08 14, pas. 16-17).

Isi panda jekh pričina soske tano opasno te bičhala porake bizo angleder te razmislina. Ko nesave phuvja amare aktivnostija tane ograničime, ili čak zabranime. Amare dušmanja ko akala phuvja šaj namerno te širinen hovajba baši amende te šaj te daraven amen ili te čhiven amen te sumnina amen jekh jekheste. Baš akava slučingja pe ko purano Sovetsko Sojuz. I tajno policija, pendžardi sar KGB, širingja hovajbe kaj nesave phralja so predvodinena sine izdajngje e Jehovaskere narodo. Žalno tano adava so but phralja verujngje ko akala hovajbe hem adaleske cidingje pe tari e Jehovaskiri organizacija. But džene lendar palo adava irangje pe, ama nesave nikogaš na kergje adava. Ola mukhle o hovavne informacie te uništinen lengiri vera (1. Tim. 1:19). Sar šaj te čhinava te na slučinel pe amenge nešto asavko? Ma širin informacie soj negativna ili so nane potvrdime. Ma verujn ko sa so šunea. Namesto adava, ov sigurno kaj isi tut točna informacie (w18.08 5, pas. 8).

Ko najpurane grčka manuskriptija, na sine sekogaš koristime interpunkciska znakija. Adaleske šaj te puča amen: „So vakergja o Isus ki adaja situacija?“ Dali vakergja: „Čače vakerava tuke, avdive ka ove mancar ko raj“ ili: „Čače vakerava tuke avdive, ka ove mancar ko raj“? Setin tut so vakergja o Isus ple sledbenikonge bašo plo meribe. Ov vakergja: „O manušikano Čhavo ka ovel ko vilo e phuvjakoro trin dive hem trin rakja“ (Mat. 12:40; 16:21; 17:22, 23; Mar. 10:34; Dela 10:39, 40). Znači, o Isus na gelo ko raj adava dive keda mule ov hem o kriminalco. O Isus sine „ko grobo“ skoro trin dive, sa džikote o Devel na voskresningja le (Dela 2:31, 32). Keda kergja lafi e kriminalcoja bašo raj, o Isus na mislingja ko raj ko nebo. Kotar džanaja adava? Jekh pričina tani adaja so o kriminalco na džanlja kaj o Isus kergja sojuz ple verna apostolencar te šaj te vladinen lea ko nebo (Luka 22:29). Isto agjaar, o kriminalco na sine ni krstimo (Jovan 3:3-6, 12). Znači, keda o Isus dengja o vetuvanje e kriminalcoske, sigurno mislingja ko raj ki Phuv (w18.12 6, pas. 17-18; 8, pas. 20-21).

O Izraelcija džanena sine kaj tano pogrešno te obožavinen idolija. Ama sigate bistergje adava, kergje peske zlatno telco hem počmingje te obožavinen le. Iako na šungje e Jehovaskiri zapoved, ola hovavgje korkori pes kaj panda tane tari e Jehovaskiri strana. O Aron čak vakergja kaj adava so obožavingje e telco tano „svečenost ki čest e Jehovaske“. So kergja o Jehova? Ov vakergja e Mojseeske kaj o manuša rumindile hem mukhle o drumo ko kova so vakergja lenge te džan. O Jehova doborom but holjangja so čak manglja te uništinel celo nacija (2. Moj. 32:5-10). Ama, o Jehova odlučingja te na uništinel e Izraelcon (2. Moj. 32:14). Iako o Aron sine adava so kergja o zlatno telco, ov kaingja pe, hem zaedno e javere levitencar biringja te ovel tari e Jehovaskiri strana. Milje džene so obožavingje e zlatno telco sine uništime. Ama, okola so biringje te oven tari e Jehovaskiri strana ačhile dživde hem o Jehova vetingja kaj ka del len bereketija (2. Moj. 32:26-29; w18.07 18-19, pas. 13-16).

But manuša trudinena pe te dobinen čest adalea so ka završinen bari škola, ka ovel len uspešno kariera ili adalea so ka oven slavna ko sveto e zabavakoro. Ama, dali asavki čest tani najvažno? O Pavle objasningja koja čest tani najvažno keda vakergja: „Akana keda pendžargjen e Devle, ustvari, akana keda o Devel pendžargja tumen, sar šaj palem te iranen tumen ko osnovna bukja so nane len nisavi korist hem mangena palem te oven lenge robija?“ (Gal. 4:9). Amenge tani but bari čest te pendžarel amen o Devel, o Najbaro Vladeteli ko univerzum! O Jehova džanela koj siem amen, ov mangela amen hem mangela te ova paše lea. Ov stvoringja amen te ova leskere amala (Prop. 12:13, 14; w18.07 4, pas. 3-4).

Ako mangaja te pomožinen amenge e Devleskere zakonija, valjani te manga len hem te poštujna len (Amos 5:15). Ama sar šaj te kera adava? Valjani te sikljova te dikha ko bukja sar so dikhela o Jehova. Razmislin bašo akava primer: Zamislin kaj isi tut problemi sojbaja hem o doktori vakerela tuke te ha sasti hrana, poviše te vežbine hem te kere javera promene ko tlo životo. Tu šunea akala sovetija hem haljovea kaj čače pomožinena tuke. Sigurno sian but blagodarno e doktoreske so pomožingja tuke te ovel tut pošukar životo. Slično agjaar, amaro Stvoriteli dengja amenge zakonija te šaj te zaštitinel amen taro posledice e grevoskere hem te pomožinel amenge te ovel amen pošukar životo. Na primer, i Biblija sikavela amen kaj na valjani te hovava, te čora, te kera nemoral, te ova nasilna hem valjani te cida amen taro spiritizam (Izr. 6:16-19; Otk. 21:8). Keda dikhaja kobor bare bereketija isi amen adaleske so šunaja e Jehova, amaro mangipe baši leste hem bašo leskere zakonija bajrovela (w18.06 16, pas. 5-6).

O Rimsko upraviteli Pontij Pilat šaj darala sine kaj o Isus ka pottikninel e manušen te buninen pe protiv o Rimjanja. Ama, o Isus odgovoringja leske: „Mlo Carstvo nane delo taro akava sveto“ (Jovan 18:36). O Isus na manglja te mešinel pe ki politika soske leskoro Carstvo ka ovel ko nebo. Ov vakergja kaj alo ki Phuv te svedočinel bašo čačipe (Jovan 18:37). O Isus halilo koja sine leskiri zadača. Ako amen da haljovaja koja tani amari zadača, nane te poddržina nijekhe političko grupa, čak ni ko amaro vilo. Akava nane sekogaš lokho. Jekh patuvačko nadgledniko vakerela: „E manušen ko amaro podračje isi len sa poekstremna stavija. But tane gorda ple nacijaja hem mislinena kaj ka ovel lenge pošukar ako lengoro narodo vladinela upri lende. Ama, šukar tano so o phralja ačhovena ko jekhipe agjaar so ponadari da propovedinena o šukar haberi bašo Carstvo. Len isi len doverba kaj o Devel ka rešinel o nepravde hem o javera problemija so isi amen“ (w18.06 5, pas. 6-7).

O Beng tano pendžardo sar „Satana“, so značinela „protivniko“. O lafi Satana spomninela pe samo ko trin lila ko Hebrejska spisija — 1. Letopisi, Jov hem Zaharija. Soske bašo akava dušmani tano vakerdo doborom hari angleder te avel o Mesija? Ko Hebrejska spisija o Jehova na dengja but informacie bašo Satana hem bašo adava so kerela sine ov. I glavno cel taro akava delo e Biblijakoro tano te pomožinel e manušenge te pendžaren e Mesija hem te sledinen le (Luka 24:44; Gal. 3:24). Keda alo o Mesija, o Jehova preku leste hem leskere učenikija vakergja poviše informacie bašo Satana hem bašo angelija kola so gele tari leskiri strana. Akava tano soodvetno soske o Jehova ka koristinel e Isuse hem e pomazanikon te uništinel e Satana hem leskere sledbenikon (Rim. 16:20; Otk. 17:14; 20:10). Ma bistre, leskiri mokj tani ograničimi. Amende zaštitinena amen o Jehova, o Isus hem o verna angelija. Šaj te borina amen protiv amaro dušmani adaleske so ola pomožinena amenge (w18.05 15-16, pas. 2-4).

Šaj te ova e Jehovaskere sluge samo ako anaja plodi (Mat. 13:23; 21:43). Znači ki sporedba taro Jovan 15:1-5, o plodi so valjani te anel sekova hristijani nane o manuša kolenge so pomožinaja te oven e Isuseskere učenikija (Mat. 28:19). Te ovel sine agjaar, o verna phralja hem phenja so na uspejngje te pomožinen nekaske te ovel učeniko e Isuseskoro bi ovena sine sar adala granke kola so na anena plodi. Ama, akava nane agjaar. Soske? Adaleske so našti te čhiva silaja e manušen te oven učenikija. O Jehova tano mangipe hem nikogaš na rodela amendar nešto so našti te kera, nego samo adava so šaj te kera (5. Moj. 30:11-14). Tegani, soj tano o plodi so mora te ana le? Sigurno tano nešto so sarine šaj te kera. Ov tano i zadača koja so o Jehova dengja la sa ple slugenge — te propovedinen o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo (Mat. 24:14; w18.05 5, pas. 8-9).

Avdive isi but verska vodačija. Ola šaj vikinena pe pastorija, sveštenikija, rabinija ili koristinena peske javera titule. Isto sar o fariseija, ola na sikavena o čačipe taro e Devleskoro Lafi, nego „meningje o čačipe bašo Devel hovajbaja“ (Rim. 1:18, 25). Na primer, širinena hovajba kaj isi pekol, kaj e manušeskiri duša na merela, kaj isi reinkarnacija hem kaj o Devel prifatinela o homoseksualna vrske. O političarija da zavedinena e manušen ple hovajbaja. Jekh taro najbare hovajba so panda hari ola ka vakeren tano kaj angje „mir hem sigurnost“ ko sveto. Ama, „tegani iznenadeno ka oven uništime“. Adaleske na valjani te verujna akale politička vodačenge kola so vakerena kaj o bukja džana ko pošukar. Amen but šukar džanaja kaj „e Jehovaskoro dive ka avel sar čor so avela ki rat“ (1. Sol. 5:1-4; w18.10 4-5, pas. 6-8).

Živinaja ko pharo vreme hem lokhe šaj te obeshrabrina amen. O Isus ohrabrinela amen preku o „knezija“, a adala tane o starešine — bizi razlika dali tane phralja soj pomazanikija ili taro javera bakhre. Akala verna starešine nane „gospodarija“ amare verake nego „sorabotnikija“ te šaj te ova bahtale. Ola mangena te pomožinen amenge te ova bahtale hem te ačhova verna (Isa. 32:1, 2; 2. Kor. 1:24). O starešine šaj te oven sar o apostol Pavle, kova so sekogaš trudinela pe sine te ohrabrinel e phralen. Ov pišingja e phralenge taro Solun kola so sine progonime: „Pherde mangipaja tumenge, siem sine spremna te da tumen na samo o šukar haberi taro Devel nego hem amaro životo, adaleske so zamanglem tumen“ (1. Sol. 2:8). O starešine šaj but te ohrabrinen pumare lafencar. Ama, dali adava tano sekogaš dovolno? Na, adaleske o Pavle vakergja o lafija taro avdisutno stiho e starešinenge taro Efes (w18.04 22-23, pas. 6-8).

Mora te irana amen ko Jehova ako mangaja te ovel amen akaja sloboda. Akava značinela kaj mora te ova lea paše (2. Kor. 3:16). O Izraelcija ki pustina dikhena sine ko bukja sar so dikhena o manuša, a na sar o Jehova. Sar te phene lengere gogja hem vile sine učharde šamijaja. Ola mangle te koristinen pli nevi sloboda te šaj te zadovolinen ple sebična želbe (Evr. 3:8-10). I sloboda so dela la e Jehovaskoro duho tani pobari tari sloboda so dobinela la nekoj keda tano oslobodimo taro doslovno ropstvo. Adava duho anela but pobari sloboda tari bilo koja sloboda so šaj te den la o manuša. Ov šaj te oslobodinel amen taro ropstvo e grevoskoro hem e meribaskoro, hem taro ropstvo e hovavne religijakoro hem lakere adetengoro (Rim. 6:23; 8:2). Akaja tani but šukar sloboda! Asavki sloboda šaj te ovel čak nekas soj robo ili phanlo ko zatvor (1. Moj. 39:20-23; w18.04 10, pas. 3-5).