Avgust

Ko sostanokija redovno setinaja amen ko adava so o Jehova hem o Isus kergje baši amende. Amen siem but blagodarna hem adaleske trudinaja amen sekova dive te postapina sar o Isus (2. Kor. 5:14, 15). Isto agjaar, taro vilo mangaja te falina e Jehova soske dengja ple Čhave sar žrtva amenge. Jekh buti sar šaj te falina le tani agjaar so taro vilo ka komentirina ko sostanokija. Amaro mangipe sprema o Jehova hem o Isus šaj isto agjaar te sikava le adalea so spremno ka kera nesave žrtve baši lenge. But puti valjani nešto te žrtvujna te šaj te dža ko sostanokija. Ko but sobranija o sostanok ko rabotna dive ikerela pe akšameske, keda šaj siem but umorna. A o javer sostanok ikerela pe ko vikend, keda o manuša odmorinena pe. Dali o Jehova dikhela adava so džaja ko sostanokija iako siem umorna? Oja! Ustvari, kobor poviše trudinaja amen, ov panda poviše ceninela o mangipe so sikavaja sprema leste (Mar. 12:41-44; w19.01 29, pas. 12-13).

O Isus da doživingja nesave problemija kola so sine e manušen. Na primer, o Isus barilo ki čoroli familija. Ov džanela sine so značinela te kerel pe phari fizičko buti soske zaedno ple očuvoja e Josifea kerela sine buti sar stolari (Mat. 13:55; Mar. 6:3). Verojatno o Josif mulo nesavo vreme angleder o Isus te počminel ple službaja. Adaleske, o Isus verojatno ki pli koža osetingja kobor i pharo keda merela tutar nekoj soj tuke paše. Isto agjaar, ov šukar džanela sine sar tano keda o javera tari tli familija nane len ista veruvanja sar tle (Jovan 7:5). Akala hem javera bukja so doživingja len sigurno pomožingje e Isuseske te haljol o pharipa hem o čuvstvija e obično narodoskere. E Isuseskoro baro sočuvstvo posebno dikhela pe sine keda kerela sine čudija. Ov na kerela sine čudija samo adaleske so mora sine te kerel len, nego tari žal sprema okolende so mučinena pe sine (Mat. 20:29-34; Mar. 1:40-42). O Isus osetingja i dukh akale manušengiri hem manglja te pomožinel lenge (Mar. 7:32-35; Luka 7:12-15; w19.03 16-17, pas. 10-11).

Zamislin savo stres sine e Isuse i rat angleder te merel. Šaj razmislinela sine dali ka ačhovel sovršeno verno dži ko meribe. Taro adava zavisinela sine o životo bute manušengoro (Rim. 5:18, 19). Soj tano panda považno, taro adava sar ka postapinel zavisinela sine dali ka ladžakerel ple Dade ili ka falinel leskoro anav (Jov 2:4). Baš tegani, o posledno puti džikote hala sine maro ple najpaše amalencar, e apostolencar, ola počmingje te akošen pe koj šaj te ovel najbaro maškar lende. Ama, o Isus na holjangja, nego kergja lencar lafi ko jekh šukar način. Ljubezno, ama odlučno, o Isus palem objasningja savo stavi valjani te ovel len. Palo adava, falingja len so ačhile lea (Luka 22:24-28; Jovan 13:1-5, 12-15). Čak keda isi amen stres valjani te dža palo e Isuseskoro primer hem te ova krotka hem ljubezna. Ka ovel amenge polokho te šuna akaja zapoved ako na bistraja kaj sarine ponekogaš amare lafencar hem postapkencar nervirinaja e javeren (Izr. 12:18; Jak. 3:2, 5). Isto agjaar, valjani te trudina amen te falina e javeren bašo lengere šukar osobine hem postapke (Ef. 4:29; w19.02 11-12, pas. 16-17).

E Mojseeskoro zakoni pomožinela sine te oven but poretka o situacie nekoj te ovel obvinimo baši nesavi lošno buti so na kergja la. Adava so sine obvinimo sine le pravo te džanel koj obviningja le (5. Moj. 19:16-19; 25:1). Isto agjaar, angleder te ovel osudimo, valjani sine te oven dokazija najhari taro duj svedokija (5. Moj. 17:6; 19:15). A sar sine nesave Izraelcoja kova so kergja nesavi lošno buti a dikhlja le samo jekh svedoko? Na valjani sine te mislinel kaj bašo adava nane te ovel kaznimo. O Jehova dikhlja le so kergja. O Jehova dela amenge sovršeno primer, ov nikogaš na postapinela nepravedno. Ov nagradinela adalen so verno živinena sprema leskere merilija, a kazninela okolen so zloupotrebinena plo avtoriteti (2. Sam. 22:21-23; Ezek. 9:9, 10). Nesave šaj postapinena pogrešno hem izgledinela kaj nane kaznime bašo adava. Ama keda o Jehova ka odlučinel kaj alo o pravo vreme, ov ka sudinel lenge (Izr. 28:13). Ako ola na kainena pe, but sigate ka haljoven kaj tano „strašno te perel pe ko vasta e dživde Devleskere“ (Evr. 10:30, 31; w19.02 23-24, pas. 20-21).

O Mojsej sekogaš dikhela sine ko Jehova keda valjani sine leske vodstvo. I Biblija vakerela kaj ov ačhilo „istrajno sar te phene dikhela sine Okole so na dikhjola“ (Evr. 11:24-27). Pohari taro duj masek otkeda o Izraelcija iklile taro Egipet hem angleder te resen ki planina Sinaj, alo dži ko jekh baro problemi. O narodo počmingja te žalinel pe soske na sine le pani. O manuša počmingje te keren lafi protiv o Mojsej hem doborom holjangje so o Mojsej molingja e Jehova: „So te kerav akale narodoja? Panda hari, ka frden mange barencar!“ (2. Moj. 17:4). O Jehova dengja e Mojseeske jasna upatstvija. Ov vakergja leske te lel po kaš hem te khuvel ki karpa ko Horiv. I Biblija vakerela: „O Mojsej kergja agjaar anglo jakhja e starešinengere ko Izrael“. Palo adava, iklilo pani tari karpa hem e Izraelcon sine len but pani pijbaske. Agjaar sine rešimo o problemi (2. Moj. 17:5, 6; w18.07 10, pas. 4-5).

O Jehova koristinela o sobranie te kerel amen pozorale ple mangipaja. Keda mangaja amare phralen hem phenjen, sikavaja kaj mangaja e Jehova. Keraja sa so šaj te uverina amare phralen kaj tane skapocena hem kaj o Jehova mangela len (1. Jov. 4:19-21). O apostol Pavle pišingja: „Ohrabrinen tumen maškar tumende hem pomožinen tumen jekh jekhea, sar so više hem kerena“ (1. Sol. 5:11). Akava šaj te keren sarine ko sobranie, a na samo o starešine. Sekova jekh amendar šaj te džal palo primer e Jehovaskoro hem e Isuseskoro agjaar so ka utešinel e phralen hem e phenjen (Rim. 15:1, 2). Nesave Devleskere sluge soj tane ki phari depresija šaj ka valjani te roden pomoš taro doktori (Luka 5:31). O starešine hem o javera ko sobranie tane svesna kaj iako nane obučime doktorija, i pomoš hem i uteha koja so šaj te den lenge tani but važno. Sarine amen šaj te kera adava so pišinela ko 1. Solunjanite 5:14: „Utešinen okolen soj obeshrabrime, pomožinen okolenge soj slaba, oven strpliva sarinencar“ (w18.09 11, pas. 10-11).

Amari doverba ko Jehova keraja la pozorali keda pendžaraja le panda pošukar. A edinstveno način sar šaj pošukar te pendžara le tano agjaar so šukar ka čitina i Biblija hem hor ka razmislina baši late. Ki late isi točno izveštaj bašo adava sar o Jehova arakhela sine ple narodo ko purano vreme. Akava kerela te ovel amen doverba kaj avdive da ka grižinel pe amenge. Te dikha jekh but šužo primer so koristingja o Isaija te šaj te pomožinel amenge te haljova sar o Jehova arakhela amen. Ov sporedingja e Jehova pastirea, a e Devleskere slugen bakhrencar. O Isaija vakergja: „Vastea ka khedel e bakhren, ki angali ka ingarel len“ (Isa. 40:11). Keda siem svesna kaj o Jehova cvrsto ikerela amen ki pli angali, sigurno ka osetina amen zaštitime hem smirime. Te šaj te ačhove smirimo čak keda isi tut problemija razmislin hor bašo akala utešna lafija taro avdisutno stiho. Ola ka den tuke sila te izdržine o pharipa so ka oven tut (w19.01 7, pas. 17-18).

Dali isi tut nesave celija so mangea te ispolnine len? Šaj isi tut cel te čitine i Biblija sekova dive ili te de pošukar komentarija ili pošukar te ikere tle točke ko sostanokija. Šaj ka mange pošukar te koristine i Biblija ki služba. Sar osetinea tut keda dikhea kaj ovea pošukar ki nesavi buti ili keda o javera dikhena adava hem falinena tut? Sigurno osetinea tut bahtalo, hem agjaar valjani da! Soske? Adaleske so kerea adava so mangela o Jehova, isto sar so kergja o Isus (Izr. 27:11). Ako i služba bašo Jehova tuke najvažno ko životo, tegani tu kerea nešto so kerela tut te ove bahtalo hem dela tuke smisla ko životo. O Pavle vakergja: „Adaleske, phraljalen, oven duhovno zorale, istrajna, sekogaš keren buti e Jehovaske, soske džanaja kaj i buti so keraja la bašo Jehova nane te ačhol bizi nagrada“ (1. Kor. 15:58). Ama keda o manuša koncentririnena pe ko celija taro akava sveto, sar soj te zarabotinel pe but pare ili te ovel pe popularno, ola nane bahtale. Čak te oven da uspešna ola andral osetinena pe čuče (Luka 9:25; w18.12 18, pas. 12-13).

O David mislingja ko vreme keda sa o manuša ki Phuv ka živinen sprema e Jehovaskere pravedna načelija (2. Pet. 3:13). O proroštvo taro Isaija 65:22 vakerela: „O dive mle narodoskere ka oven sar o dive e kašteskere“. Akava sikavela kaj o manuša so ka služinen e Jehovaske ko nevo sveto ka živinen but milje berša. Sprema Otkrovenie 21:1-4, o Devel ka del bereketija e manušenge, a jekh taro adala bereketija tano adava kaj „o meribe nane te ovel više“. O Adam hem i Eva našavgje i prilika te živinen večno ko raj, ama i Phuv palem ka ovel raj. Sar so vetingja o Devel, ov ka del bereketija e manušenge ki Phuv. O David vakergja kaj o krotka hem o pravedna ka nasledinen i Phuv hem ka živinen večno ki late (Ps. 37:11). A o proroštvija ko lil Isaija pomožinena amenge edvaj te adžikera o vreme keda ka uživina ko but šužo raj ki Phuv (Isa. 11:6-9; 35:5-10; 65:21-23). Keda ka ovel adava? Tegani keda ka ispolninel pe o vetuvanje so dengja o Isus e kriminalcoske (Luka 23:43). Tu da šaj te ove ko adava raj! (w18.12 8, pas. 22-23).

Šaj li celosno te izbegina o stavija taro sveto? Na, dži negde siem izložime ki lende soske našti doslovno te ikljova taro sveto (1. Kor. 5:9, 10). Čak keda propovedinaja, šunaja sar o manuša vakerena pogrešna stavija hem hovavne veruvanja. Ama, iako našti celosno te izbegina asavke pogrešna stavija, na valjani te razmislina baši lende ili te prifatina len. Isto sar o Isus, valjani odma te otfrlina o misle kola so o Satana mangela te oven amen. Osven adava, šaj te arakha amen agjaar so ka izbegina te izložina amen bizi potreba ko stavija taro sveto. Na primer, valjani šukar te birina amare amalen. I Biblija predupredinela kaj ako ovaja paše amala okolencar so na služinena e Jehovaske, ka počmina te razmislina sar lende (Izr. 13:20; 1. Kor. 15:12, 32, 33). Isto agjaar, valjani te pazina savi zabava birinaja. Ako na dikhaja emisie hem filmija kola so širinena i teorija baši evolucija, ili kolende so isi nasilstvo ili nemoral, nane te otrujna amari godi stavencar kola soj „protiv o pendžaribe bašo Devel“ (2. Kor. 10:5; w18.11 25, pas. 16-17).

So ka pomožinel amenge te ova panda poodlučna ponadari da te dža ko čačipe? Sikav e javeren bašo čačipe tari Biblija kobor so šaj poviše. I Biblija tani sporedimi mačea. Isto sar jekh vojniko so šukar ikerela plo mači, amen da valjani šukar te ikera o duhovno mači, e Devleskoro Lafi (Ef. 6:17). Sekova jekh amendar šaj te ovel pošukar učiteli agjaar so „ispravno ka sikavel hem ka objasninel o lafi e čačipaskoro“ (2. Tim. 2:15). Keda koristinaja i Biblija te sikava e javeren, tegani panda poviše pendžaraja hem zamangaja o čačipe. Agjaar, ovaja panda poodlučna ponadari da te dža ko čačipe. O čačipe tano skapoceno poklon taro Jehova. Adava poklon pomožinela amenge te ova paše amala amare Dadea soj ko nebo, a adava tano najvredno nešto ko amaro životo. O Jehova dži akana sikavgja amen bašo but bukja, ama adava tano samo početok! Ov vetinela amenge kaj ka sikavel amen ki celi večnost. Adaleske, cenin o čačipe sar jekh skapoceno biseri. Ponadari da „kin o čačipe hem nikogaš ma bikin le“ (Izr. 23:23; w18.11 9, pas. 2; 13-14, pas. 15-17).

Angleder o Potop, o Noe sigurno predupredinela sine e javeren kaj ka avel uništuvanje. O Isus vakergja: „Sar so kerena sine ko adala dive angleder o potop, hana hem piena sine, o murša hem o džuvlja prandinena pe sine, sa dži ko dive keda o Noe khuvgja ki arka, hem na pazinena sine ko bukja so ovena sa džikote na alo o potop hem ingargja sarinen, asavki ka ovel i prisutnost e manušikane Čhaveskiri“ (Mat. 24:38, 39). Iako poviše manuša na šunena le sine, o Noe istrajno predupredingja kaj o Jehova ka anel krajo adale lošno svetoske. Avdive propovedinaja o šukar haberi bašo Carstvo te šaj o manuša te šunen koja tani e Devleskiri namera. Isto sar o Jehova, amen da čače mangaja o manuša te šunen o šukar haberi hem sekova jekh lendar te živinel večno (Ezek. 18:23). Keda propovedinaja taro kher ko kher hem ko prometna thana, predupredinaja so šaj poviše manušen kaj e Devleskoro Carstvo ka avel hem ka uništinel akava lošno sveto (Ezek. 3:18, 19; Dan. 2:44; Otk. 14:6, 7; w18.05 11, pas. 8-9).

So valjani te kere ako o propovedibe tano zabranimo ki tli phuv hem ako o vlastija astarena tut hem isprašinena tut bašo tle phralja? Valjani li te vakere lenge sa so džanea? So kergja o Isus keda jekh rimsko upraviteli isprašinela le sine? O Isus primeningja o načelo kaj „isi vreme te trajnel pe hem vreme te kerel pe lafi“, adaleske ko nesave pučiba ov na odgovoringja leske ništo (Prop. 3:1, 7; Mat. 27:11-14). Ako arakhljovaja ki slično situacija valjani te pazina te na vakera nešto kolea so šaj te ana ki opasnost amare phralen (Izr. 10:19; 11:12). So ako nekoj ko sobranie kergja seriozno grevo hem tu džanea bašo adava? Vaker o čačipe. Adaleske, isi tut odgovornost te vakere e starešinenge sa so džanea hem na valjani ništo te garave. E starešinen isi len pravo te džanen sa o točna informacie te šaj ko najšukar način te pomožinen okoleske so grešingja palem te ovel paše e Jehovaja (Jak. 5:14, 15; w18.10 7-8, pas. 17-18).

Sar šaj te zajaknina e javeren? Jekh način tano adalea so vnimatelno ka šuna len (Jak. 1:19). Sikavaja mangipe keda sočuvstvitelno šunaja. Šaj te puče ljubezna pučiba kola so šaj te pomožinen tuke te haljove sar osetinela pe tlo phral. Čak taro tlo muj ka šaj te dikhel pe dali čače grižinea tut leske. Džikote kerela lafi, ov strplivo hem dozvolin leske te vakerel sar osetinela pe bizo te čhinave le. Ako strplivo šunea le, ka šaj pošukar te haljove sar osetinela pe, a adalea ka pomožine leske te ovel le pobari doverba ki tute. Agjaar ka ovel pospremno te šunel tut džikote probinea te pomožine leske. Keda čače grižinea tut e javerenge, ka šaj but te utešine len (w18.09 11, pas. 10; 12, pas. 13).

Valjani vreme te šaj nekoj te šunel o haberi bašo Carstvo, te čitinel i Biblija hem o bibliska publikacie, te proučinel i Biblija e Jehovaskere svedokoncar, te spreminel pe bašo sostanokija hem te džal ki lende. Te šaj te keren pe sa akala bukja, mora te koristinel pe o vreme kova so šaj angleder koristinela pe sine bašo javera bukja so nane doborom važna (Ef. 5:15, 16). Kobor vreme valjani te šaj nekoj te sikljovel o osnovna čačipa tari Biblija? Akava zavisinela taro okolnostija. Džangjola pe, nane krajo bašo adava kobor šaj te sikljova baši e Jehovaskiri mudrost, bašo leskere drumija hem bašo bukja so kergja len (Rim. 11:33). Ko prvo broj tari Stražarsko kula o čačipa tari Biblija sine sporedime tikne lulugjencar. Ki leste pišinela sine kaj na valjani te ova zadovolna samo jekhe lulugjaja, ili javere lafencar samo jekhe čačipaja tari Biblija, nego valjani te roda hem te kheda kobor so šaj poviše. Čak ki celi večnost ka šaj te sikljova neve bukja bašo Jehova. Ama, avdive tano but važno te koristina amaro vreme te šaj te sikljova kobor so šaj poviše baši leste (w18.11 5, pas. 7).

I Biblija vakerela kaj o roma valjani te oven obzirna ple romnjencar hem te haljoven len (1. Pet. 3:7). Jekh rom soj obzirno na mislinela kaj tano pošukar ple romnjatar iako ko but bukja razlikujnela pe latar (1. Moj. 2:18). Ov sikavela kaj haljovela la sar osetinela pe, ceninela la hem poštujnela la. Jekh rom soj obzirno ple romnjaja nikogaš na flertujnela. Ov na sikavela javere džuvlenge vnimanie kova so nane soodvetno sajekh dali lično, ko socijalna mreže ili ko Internet (Jov 31:1). Ov ačhovela verno ple romnjake adaleske so mangela la, mangela e Jehova hem mrzinela adava soj lošno (Ps. 19:14; 97:10; w18.09 28, pas. 3-4).

Soske tano pharo te živina sprema adava so sikljovaja taro e Devleskoro Lafi? Jekh pričina tani adaleske so valjani amenge poniznost te šaj te kera adava soj ispravno. Pharo tano te ačhova ponizna adaleske so but manuša ko akala „posledna dive... ka mangen korkori pes, ka mangen o pare, ka oven čalmdžie, ka ikeren pe ko baripe“ hem nane te ovel len „samokontrola“ (2. Tim. 3:1-3). Sar e Devleskere sluge, amen džanaja kaj asavko ponašibe tano pogrešno, ama šaj te mislina amenge kaj okola so ponašinena pe agjaar tane uspešna hem čače uživinena ko plo životo (Ps. 37:1; 73:3). Adaleske šaj čak pučaja amen: „Dali čače vredinela te trudinav man te čhivav e javerengere potrebe angleder mle? Ako ponašinava man ponizno, dali o manuša ponadari da ka poštujnen man?“ Ako mukhaja o sebično stavi taro akava sveto te vlijajnel upri amende, šaj te rumina amaro amalipe e phralencar. Isto agjaar, e javerenge šaj te ovel pharo te pendžaren kaj siem hristijanja. Ama, ako proučinaja o izveštaija bašo ponizna sluge e Devleskere taro purano vreme hem trudinaja amen te dža palo lengoro primer, ka oven amen but bereketija (w18.09 3, pas. 1).

Angleder te počminel te stvorinel, o Jehova sine korkori. Tegani, ov odlučingja te pokloninel životo agjaar so stvoringja intelegentna suštestvija ko nebo hem ki Phuv. „O bahtalo Devel“, o Jehova, mangela te del šukar bukja (1. Tim. 1:11; Jak. 1:17). O Jehova mangela amen da te ova bahtale, adaleske sikavela amen te ova darežliva (Rim. 1:20). O Devel stvoringja e manušen sprema plo liko (1. Moj. 1:27). Akava značinela kaj o Jehova kergja te oven amen osobine sar leskere. Te šaj te ova čače bahtale hem te ovel amen bereketi taro Jehova, valjani te dža palo leskoro primer. Valjani te interesina amen e javerenge hem te ova darežliva (Fil. 2:3, 4; Jak. 1:5). Soske? Adaleske so o Jehova agjaar stvoringja amen. Iako na siem sovršena, šaj te ova darežliva sar leste. O Jehova mangela te ova sar leste adaleske ov radujnela pe keda siem darežliva (Ef. 5:1; w18.08 15-16, pas. 1-2, 4).

E Isuseskere učenikija sikavena kaj šunena leskoro glaso na samo keda šunena leskere lafija, nego isto agjaar keda postapinena da sprema lende. Ola na dozvolinena o sekiracie taro životo te len lengoro vnimanie (Luka 21:34). Lenge tano but važno te šunen e Isuse čak keda arakhljovena ko but phare situacie. Iako doživinena sa akava, amare phralja ačhovena verna e Jehovaske bizi razlika so ka ovel. Panda jekh način sar sikavaja kaj šunaja e Isuse tano agjaar so sorabotinaja okolencar so čhivgja len te predvodinen (Evr. 13:7, 17). E Jehovaskiri organizacija kergja but promene ko posledna berša. Na primer, sine menimo o sostanok so ikerela pe ko rabotna dive, koristinaja neve metode propovedibaske, a isto agjaar isi neve upatstvija sar te gradinen pe, te renovirinen pe hem te održinen pe amare dvorane. But siem blagodarna so o Jehova grižinela pe amenge hem vodinela amen ko jekh mudro način preku pli organizacija. Šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka nagradinel adava so trudinaja amen te šuna o vodstvo tari organizacija (w19.03 10-11, pas. 11-12).

Našti te verujnel pe ki informacija koja so samo ekvaš tani točno. Razmislin so slučingja pe e Izraelconge so živinena sine ki zapadno strana tari reka Jordan ko vreme e Isus Navineskoro (Is. Nav. 22:9-34). Ola šungje kaj o Izraelcija tari istočno strana kergje baro žrtveniko uzi reka. Iako akava sine čače, o Izraelcija tari zapadno strana tari reka na džanena sine celosno i situacija. Ola mislingje kaj lengere phralja tari istočno strana buningje pe protiv o Jehova hem adaleske khedingje pe te džan te borinen pe protiv lende (Is. Nav. 22:9-12). Ama angleder te džan, bičhalgje nesave manušen te šaj te ispitinen i situacija. So doznajngje akala manuša? O Izraelcija tari istočno strana na kergje o žrtveniko te den žrtve e hovavne devlenge, nego sar dokaz kaj ola da služinena e Jehovaske. Sigurno o Izraelcija sine but bahtale so odvojngje vreme te ispitinen i situacija angleder te džan te borinen pe protiv ple phralja (w18.08 6, pas. 9-10).

Taro adava so vakergja o Pavle dikhaja kaj čak adala so služinena e Jehovaske šaj te počminen te keren adava soj lošno. Šaj čak te hovaven korkori pes kaj panda tane paše e Jehovaja. Ama, samo adaleske so nekoj mangela te ovel paše e Jehovaja ili vakerela kaj leske verno na značinela kaj isi le e Jehovaskiri milost (1. Kor. 10:1-5). Adaleske so o Mojsej na hulilo tari planina Sinaj keda o Izraelcija mislingje kaj ka hulel, počmingje te sekirinen pe. Amen da šaj te počmina te sekirina amen ako o krajo na avela ko vreme keda amen mislingjem kaj ka avel. Šaj te počmina te mislina amenge kaj i but šuži idnina koja so vetingja amenge o Jehova tani but dur ili previše šukar te šaj te ovel čače. Keda razmislinaja agjaar, amare želbe hem celija šaj te oven amenge považna tari e Jehovaskiri volja. Ako na pazinaja, šaj te cida amen taro Jehova hem te počmina te kera bukja kola so nikogaš na mislingjem kaj ka kera len (w18.07 19, pas. 17-18).

O Jehova šaj lično te pendžarel amen. Ama, so mora te kera te šaj te ova leskere amala? Mora te manga le hem te da lafi kaj celo životo ka služina leske (1. Kor. 8:3). Valjani te arakha amaro skapoceno amalipe amare Dadea soj ko nebo. Isto sar o hristijanja taro prvo veko ki Galatija, amen da valjani te čhinava te ova robija e osnovna bukjenge taro akava sveto so nane len nisavi korist, kote soj vklučime o uspeh hem i slava so dela akava sveto (Gal. 4:9). O phralja tari Galatija pendžarena sine više e Devle, a isto agjaar o Devel da više pendžarela len sine. Ama, o Pavle vakergja kaj adala ista phralja palem irangje pe ko bukja so nane len nisavi korist. Javere lafencar, ov pučlja len: „Soske irangjen tumen ko ista glupava bukja so nane len nisavi korist hem počmingjen te oven lenge robija?“ (w18.07 4, pas. 5-6).

Na valjani te phaga e Devleskere zakonija hem te trpina o posledice te šaj te sikljova soj ispravno, a soj pogrešno. Šaj te sikljova taro greške so kergje len o javera ko purano vreme. Akala primerija tane pišime ki Biblija. O sovetija soj pišime ki Biblija tane dende taro Devel, a ov dela amen o najšukar sovetija. Na primer, razmislin bašo posledice so sine e Davide adaleske so na šungja e Jehova hem kergja preljuba e Vitsaveaja (2. Sam. 12:7-14). Džikote čitinaja akava izveštaj hem razmislinaja baši leste, šaj te puča amen: „Sar šaj sine o David te izbeginel akala problemija? So bi kerava sine me ki slično situacija? Te ovav sine ko iskušenie te kerav nemoral, ka ovav li sine sar o David ili sar o Josif?“ (1. Moj. 39:11-15). Ako razmislinaja bašo lošna posledice taro grevo, sa poviše ka mrzina o lošnipe (Amos 5:15; w18.06 16, pas. 5, 7).

Keda o manuša dikhena o nepravde so isi okolu lende, ola but puti počminena poviše te interesinen pe baši politika. Ko vreme e Isuseskoro, o platibe danok sine važno političko problemi. A sine but danokija, sar soj danok bašo than hem danok bašo kher. Isto agjaar, o danočnikija sine but rumime, a adava kerela sine o problemi te ovel panda pobaro. Ola ponekogaš platinena sine te šaj te ovel len pobari vlast sar danočnikija hem palo adava koristinena sine pli vlast te zarabotinen poviše pare. O Zakhej, o glavno danočniko ko Erihon, ulo barvalo adaleske so terinela sine e manušen te platinen but pare (Luka 19:2, 8). E Isuseskere dušmanja mangle te čhiven le te mešinel pe ko problemi bašo platibe danok. Ola pučle le dali valjani te platinel pe „danok e cezareske“, danok kova so sine jekh denarij hem valjani sine sa o Evreija te platinel le (Mat. 22:16-18). O Evreija but mrzinena sine akava danok soske setinkerela len sine kaj o Rimjanja vladinena upri lende (w18.06 6, pas. 8-10).

Keda nekoj birinela te ovel tari e Satanaskiri strana, sekogaš isi le lošna posledice. Nane trajna koristija! (Jov 21:7-17; Gal. 6:7, 8). Soske koristinela amenge adava so džanaja kaj o Satana vladinela e svetoja? Adava pomožinela amenge te dikha ispravno ko svetska vlade hem pottikninela amen te propovedina o šukar haberi. Džanaja kaj o Jehova mangela te poštujna e vlasten (1. Pet. 2:17). Ov adžikerela amendar te poštujna lengere zakonija sa džikote adala zakonija na džana protiv leskere merilija (Rim. 13:1-4). Ama, isto agjaar džanaja kaj na valjani te mešina amen ki politika hem nikogaš na valjani te poddržina nesavi političko partija ili nesave manušikane vladetele (Jovan 17:15, 16; 18:36). Adaleske so haljovaja kaj o Satana probinela te garavel e Devleskoro anav hem te meljarel leskoro ugled, keraja sa te šaj te pomožina e manušenge te šunen o čačipe bašo Jehova. Amen siem gorda so phiravaja e Devleskoro anav hem so koristinaja le. O mangipe bašo Devel tano but poskapoceno nego o mangipe bašo pare ili o materijalna bukja (Isa. 43:10; 1. Tim. 6:6-10; w18.05 17, pas. 8-9).

Keda ka oven problemija ko brako, dali tano prifatlivo o bračno partnerija te odvojnen pe? Ki Biblija na pišinela taro kola pričine šaj nesavo bračno pari te odvojnel pe. O Pavle pišingja: „I romni so isi la rom so nane verniko, a ov prifatinela te ačhovel laja, ma te mukhel ple rome“ (1. Kor. 7:12, 13). Akava važinela amenge da avdive. Ama, isi slučaija keda o rom so nane verniko, ple ponašibaja sikavela kaj na „prifatinela te ačhovel“ ple romnjaja. Na primer, šaj but fizički maltretirinela la, čak doborom but so oj mislinela kaj lakoro sastipe ili životo tane ki opasnost. Šaj na mangela te grižinel pe lake hem ple familijake ko materijalno pogled, ili šaj kerela te našti te služinel e Jehovaske. Ko asavke slučaija, jekh hristijanka šaj ka dikhel kaj lakoro rom na „prifatinela te ačhovel laja“, bizi razlika so vakerela ov, hem adaleske šaj ka odlučinel kaj mora te odvojnen pe. Ama javera hristijanke ki slično situacija odlučingje te ačhoven ple bračno partnerea. Ola istrajngje hem probingje te keren pošukar plo brako (w18.12 13, pas. 14, 16; 14, pas. 17).

Ki sporedba bašo sejači soj pišimi ko Luka 8:5-8, 11-15, o Isus objasningja kaj o seme tano „o lafi e Devleskoro“, ili o haberi bašo e Devleskoro Carstvo. I phuv tani o simbolično vilo e manušengoro. O seme so perela ki šukar phuv mukhela korenja, niknonela hem anela „100 puti poviše plodi“. Adava seme mukhlja koreni hem barilo sa džikote na dengja plodi. O steblo na anela nevo steblo nego nevo seme, agjaar amen da na anaja sar plodi neve učenikija, nego nevo seme. Sar keraja adava? Sekogaš keda vakeraja e javerenge bašo e Devleskoro Carstvo, adava tano sar te phene sejnaja o seme so sine sejmo ko amaro vilo (Luka 6:45; 8:1). Sprema akava, sa džikote propovedinaja o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo, amen istrajno anaja plodi (w18.05 5-6, pas. 10-11).

O Pavle e phralenge vakergja: „Bahtalo ka ovav te dav tumenge sa so isi man, a isto agjaar mlo životo da“. Ov ple postapkencar sikavgja kaj tano spremno te del plo najšukar lenge (2. Kor. 12:15). Slično, o starešine valjani te ohrabrinen hem te utešinen e javeren na samo ple lafencar nego isto agjaar ple postapkencar da. Adalea sikavena kaj čače grižinena pe amenge (1. Kor. 14:3). Te šaj te zajakninen e phralen, o starešine ponekogaš valjani te den sovet. Tari Biblija ola šaj te sikljoven sar te keren akava ko jekh ohrabruvačko način. O Isus dengja but šukar primer sar te del pe sovet keda bičhalgja porake dži ko sobranija ki Mala Azija palo plo voskresenie. Ov dengja stroga sovetija e sobranienge ko Efes, Pergam hem Tijatira. Ama, angleder te del o sovet, ov falingja len bašo sa o šukar bukja so kerena len sine (Otk. 2:1-5, 12, 13, 18, 19). O starešine trudinena pe te oven sar o Isus keda dena sovet (w18.04 23, pas. 8-9).

Tumen o roditelija isi tumen posebno odgovornost te arakhen tumare čhaven taro Satana kova so probinela te zarazinel lengoro vilo. Sigurno kerena sa so šaj te arakhen tumare čhaven taro doslovno nasvalipe. Ikerena tumaro kher čisto hem frdena sa so šaj te nasvakerel tumen ili tumare čhaven. Slično, valjani te arakhen tumare čhaven taro sa o filmija, emisie, videoigre hem internet-stranice kola so verojatno ka zarazinen len e Satanaskere razmislibaja. O Jehova dengja tumenge i odgovornost te pomožinen tumare čhavenge te oven duhovno saste (Izr. 1:8). Adaleske ma daran te čhiven pravilija ki tumari familija kola so temelinena pe ko merilija tari Biblija. Vakeren tumare čhavenge so smejnena, a so na smejnena te dikhen hem pomožinen lenge te haljoven soske odlučingjen agjaar (Mat. 5:37). Sar so bajrovena tumare čhave, sikaven len korkori te džanen soj šukar, a soj lošno sprema e Jehovaskere merilija (Evr. 5:14). Hem ma bistren kaj ola najviše sikljovena taro adava so tumen kerena (5. Moj. 6:6, 7; Rim. 2:21; w19.01 16, pas. 8).

Ako sian terno, soske na čhivea tuke cel te ove amal e pophure phralencar hem phenjencar? Puč len so pomožingja lenge doborom but berša te služinen e Jehovaske. Šaj te sikljove lendar but korisna bukja. Adava but ka ohrabrinel hem tut hem len! Sarine amen, bizi razlika dali siem terne ili phure, šaj te pomožina o neve so avena ki dvorana te osetinen pe šukar. Ako tuke dendi zadača te vodine sostanok baši služba, šaj te pomožine e pophurenge silno te svetinel lengiri svetlina. Pomožin lenge te ovel len podračje kova so ka odgovorinel lenge. Šaj te dogovorine nekoj taro terne te pomožinel lenge ki služba. O pophure phralja hem phenja hem okola so isi len problemija sastipaja, but puti tane obeshrabrime soske našti te propovedinen doborom kobor so mangena. Ama ka osetinen pe but šukar keda ka dikhen kaj grižinea tut lenge hem kaj haljovea lengiri situacija. Bizi razlika kobor tane phure ili kobor vreme tane ko čačipe, tlo mangipe ka ohrabrinel len revno te propovedinen (3. Moj. 19:32; w18.06 23-24, pas. 10-12).

Nikogaš na valjani te bistra kaj o Jehova oslobodingja amen taro ropstvo e grevoskoro hem e meribaskoro. Preku i otkupnina, šaj te ovel amen čisto sovest džikote služinaja amare Devleske hem adava kerela te ova čače bahtale (Ps. 40:8). Nane dovolno samo te phena e Jehovaske kaj siem leske blagodarna, nego isto agjaar valjani te pazina te na koristina amari sloboda ko pogrešno način. Na primer, o apostol Petar vakergja kaj na valjani te koristina amari sloboda sar izgovor te kera lošna bukja. E Petareskere lafija setinkerena amen ko adava so ulo e Izraelconcar ki pustina. Avdive da važinena leskere lafija, šaj čak poviše nego tegani. O Satana hem leskoro sveto nudinena but privlečna bukja bašo urajbe, hajbe, pijbe hem zabava. O manuša so kerena reklame koristinena šuže manušen te šaj te ubedinen amen te kina bukja so na valjani amenge. Šaj but lokhe te ova hovavde taro akava sveto hem te koristina amari sloboda ko pogrešno način (w18.04 11, pas. 7-8).