Noemvri

Avdive, but manuša kolen so o javera dikhena sar mudra vakerena kaj asavko sovet tari Biblija tano glupost. Sprema lende, ako mislinea kaj o javera tane považna tutar, ola ka iskoristinen tut hem ka povredinen tut. Ama save tane o posledice taro sebično stavi so širinela le o sveto e Satanaskoro? Dali o sebična manuša tane bahtale? Dali isi len bahtale familie hem čačutne amala? Dali tane paše amala e Devlea? Taro adava so dikhljan, soj pošukar — te živine sprema i mudrost akale svetoskiri ili sprema i mudrost taro e Devleskoro Lafi? (1. Kor. 3:19). O manuša so šunena o sovet okolengoro kolen so o sveto dikhela len sar mudra tane sar jekh turisti so pučela javere turiste ko kova pravco te džal iako o solduj džene našavdile. Bašo „mudra“ manuša taro leskoro vreme, o Isus vakergja: „Ola tane korole vodačija. A keda korolo ka vodinel korole, o solduj ka peren ki dupka“ (Mat. 15:14). Čače, i mudrost akale svetoskiri tani glupost anglo Devel (w19.05 24-25, pas. 14-16).

Beršencar, o broj okolengoro so lena sine taro simbolija ki Spomen-svečenost hari po hari tiknjola sine. Ama, ko posledno vreme akava broj počmingja te bajrol. Dali akava valjani te sekirinel amen? Na. „O Jehova pendžarela okolen soj leskere“ (2. Tim. 2:19). Različno taro Jehova, o phralja so gejnena okolen so lena taro simbolija ki Spomen-svečenost našti te proceninen koj tano čače pomazimo. Adaleske, ko akava broj tane vklučime okola da so mislinena kaj tane pomazime, a nane. Na primer, nesave so jekh vreme lena sine taro simbolija, pokasno čhinavgje te keren adava. Javera šaj isi len psihička ili emocionalna problemija, hem adaleske mislinena kaj ka vladinen zaedno e Hristosea taro nebo. Tari adaja pričina, na džanaja točno panda kobor pomazanikija isi ki Phuv. Ka oven pomazanikija ko razna delija tari Phuv keda o Isus ka avel te lel len ko nebo. Iako i Biblija vakerela kaj ko posledna dive ka ovel tikno broj pomazanikija ki Phuv, oj na vakerela kobor džene ka oven akate keda ka počminel i bari nevolja (Otk. 12:17; w20.01 29-30, pas. 11-13).

O Isus sikavgja kobor but mangela amen o Jehova keda vakergja i sporedba bašo čhavo so gelo peske kher­aldan (Luka 15:11⁠-32). O dad ki adaja sporedba nikogaš na našavgja nadež kaj o čhavo ka iranel pe. Keda dikhlja le sar iranela pe, sigate prastandilo angli leste hem phravde vastencar adžikergja le. Ako cidingjem amen taro Jehova, ama kainaja amen, šaj te ova sigurna kaj amaro Dad, soj pherdo mangipaja, ka adžikerel amen phravde vastencar. Amaro Dad ka popravinel celo šteta so kergja o Adam. Otkeda ov buningja pe, o Jehova odlučingja te posvojnel 144.000 manuša tari Phuv te šaj te služinen sar carija hem sveštenikija zaedno leskere Čhavea. O Isus hem adala so ka vladinen lea ka pomožinen e poslušna manušenge te oven sovršena ko nevo sveto. Otkeda ka nakhaven o posledno ispit baši poslušnost, o Devel ka del len večno životo. Tegani amaro Dad ka ovel bahtalo so celi Phuv ka ovel pherdi leskere sovršena čhavencar hem čhaencar. Adava čače ka ovel but šužo vreme! (w20.02 6-7 pas. 17-19).

Sekova jekh amendar valjani te pučel pe: „Dali o promene so kerava len te šaj te ovav poslično e Isusea tane samo površna ili kerava hor promene ki mli ličnost?“ Akava tano but važno pučibe. O Isus vakergja so valjani te kera. Adava dikhjola pe taro leskere lafija soj pišime ko Matej 12:43⁠-45. Taro akala lafija sikljovaja nešto važno: nane dovolno samo te otfrlina o lošna misle — valjani te menina len mislencar kola so kerena bahtalo e Devle. Dali šaj te kera promene ko način sar razmislinaja? E Devleskoro Lafi vakerela amenge kaj šaj. Ki leste pišinela: „Uraven i nevi ličnost koja soj kerdi sprema e Devleskiri volja ki čačutni pravednost hem vernost“ (Ef. 4:24). Znači, šaj te kera promene ki amari ličnost, ama adava nane lokho. Nane dovolno samo te borina amen protiv o pogrešna želbe hem te čhinava te postapina pogrešno. Valjani te menina amare želbe, motivija, hem o način sar ponašinaja amen. Te šaj te kera akava mora sekogaš te trudina amen (w19.06 9-10, pas. 6-7).

O Jehova sikavgja sočuvstvo adalea so bičhalgja angelija te spasinen e Lote hem leskere familija. Ama, o Lot počmingja te zadržinel pe. O angelija mora sine te astaren le taro vas hem te pomožinen leske hem leskere familijake te ikljon tari diz (1. Moj. 19:15, 16). Tegani, o angelija vakergje leske te našel ko planine. Ama, namesto te šunel e Jehova, o Lot zamolingja le te džal ki jekh diz so sine paše (1. Moj. 19:17⁠-20). O Jehova strplivo šungja le hem dozvolingja leske te našel adari. Palo nesavo vreme, o Lot darandilo te živinel ki adaja diz, hem selingja pe ko planine — baš adari kaj so vakergja leske o Jehova angleder (1. Moj. 19:30). O Jehova čače sikavgja bari strplivost! Isto sar o Lot, šaj nesavo phral ili phen ka anen nesavi lošno odluka so ka anel lenge bare problemija. Ako slučinela pe nešto asavko, so ka kera amen? Šaj ka avel amenge te phena lenge kaj khedena adava so sejngje, hem verojatno tano agjaar ko lengoro slučaj (Gal. 6:7). Ama, ka ovel pošukar ako pomožinaja lenge isto sar o Jehova so pomožingja e Loteske (w19.06 20-21, pas. 3-5).

Keda o dušmanja ka zabraninen amare aktivnostija, ola nadinena pe kaj agjaar ka daraven amen hem kaj ka čhinava te služina e Jehovaske. Osven i zabrana, ola šaj te širinen hovajba baši amende, te bičhalen službenikon te pretresinen amare khera, te ingaren amen ko sudo, pa čak te phanden nesaven amendar. Ola mislinena kaj ka daraven amen adaleske so uspejngje te čhiven nekobore dženen amendar ko zatvor. Ako počminaja te dara lendar ili taro adava so šaj te keren amenge, šaj te počmina korkori te čhiva amenge „zabrana“ ki amari služba bašo Jehova. Ama, sigurno kaj na mangaja te ova sar o manuša soj tane opišime ki 3. Mojseeva 26:36, 37. Nane te dozvolina i dar te tiknjarel ili te čhinavel amari služba bašo Jehova. Amen isi amen celosno doverba ko Jehova hem na vazdaja panika (Isa. 28:16). Osven adava, ponadari da molinaja e Jehova te del amen vodstvo. Adaleske so o Jehova tano tari amari strana, uverime siem kaj čak ni i najsilno manušikani vlada našti te čhinavel amen ponadari da verno te služina leske. Namesto te daravkerel amen, o progonstvo šaj te pottikninel amen panda poodlučno te služina e Jehovaske (w19.07 9-10, pas. 6-7).

Čak ako panda na arakhljan nekas so mangela te ovel učeniko, ma otkažin tut. O Isus vakergja kaj okola so pomožinena e manušenge te oven leskere učenikija tane sar ribarija. O ribarija šaj saatencar te trudinen pe te astaren mačhe. Ola but puti astarena mačhe kasno rakjate ili rano sabajle, a ponekogaš mora but saatija te patujnen čamcoja (Luka 5:5). Slično agjaar, nesave objavitelija saatencar strplivo propovedinena ko različno vreme taro dive hem ko različna thana. Soske? Te šaj te arakhen so šaj poviše manušen. Okola so but trudinena pe često uspejnena te arakhen manušen so mangena te šunen o haberi bašo Carstvo. Dali šaj te probine te propovedine ko vreme ili ko than kote so isi pobare šanse te arakhe e manušen? Soske valjani te ova strpliva džikote vodinaja bibliska kursija? Jekh pričina tani adaja so amari zadača nane samo te pomožina e interesenteske te džanel hem te mangel o bibliska sikljojba. Valjani isto agjaar te pomožina leske te pendžarel hem te mangel e Biblijakere Avtore, e Jehova (w19.07 18-19, pas. 14-15).

Nesave amendar šaj osetinena pe kriva bašo grevija so kergje len angleder. Ako tu da osetinea tut agjaar, tegani džikote proučinea šaj te istražine poviše baši e Isuseskiri otkupno žrtva. Ako proučinaja, razmislinaja hem molinaja amen baši adaja ohrabruvačko tema, adava šaj but te pomožinel amenge te na osetina amen bizi potreba doborom kriva bašo grevija so kergjem len angleder. Šaj čak ka čhinava te osetina amen kriva bašo grevija kola so o Jehova više prostingja len amenge. Te dikha panda jekh buti so šaj te sikljova taro Pavle. Nesave šaj otkažingje pe tari uspešno kariera te šaj te keren poviše bašo Jehova. Ako tano agjaar, dali šaj te bistra adava soj pali amende agjaar so nane te manga o bukja so šaj sine te oven amen? (4. Moj. 11:4⁠-6; Prop. 7:10). Ko adava soj pali amende šaj te oven vklučime hem o bukja kola so kergjem len ki služba bašo Jehova ili o ispitija kolende so istrajngjem. Džangjola pe, keda razmislinaja bašo bereketija hem i pomoš so dengja amenge o Jehova beršencar, adava šaj panda poviše te pomožinel amenge te ova popaše amare Dadea. Ama, nikogaš na mangaja te mislina kaj kergjem dovolno hem kaj na valjani više te trudina amen ki služba bašo Devel (1. Kor. 15:58; w19.08 3, pas. 5-6).

Šaj te molina amen leske ko sekova vreme, bizi razlika kote siem. O Devel nikogaš nane previše zafatimo te šaj te šunel amen. Namesto adava, ov sekogaš spremno šunela amare molitve. Keda haljovaja kaj o Jehova šunela amare molitve, mangaja le panda poviše. O psalmisti vakergja: „Mangava e Jehova, soske ov šunela mlo glaso“ (Ps. 116:1). Amaro Dad na samo so šunela amare molitve nego hem odgovorinela ki lende. O apostol Jovan uverinela amen: „Bilo so te roda, ako tano sprema leskiri volja, ov šunela amen“ (1. Jov. 5:14, 15). Džangjola pe, o Jehova šaj nane te odgovorinel amenge agjaar sar so adžikeraja. Ov džanela so čače valjani amenge, adaleske ponekogaš na dela amen adava so rodaja, ili palem, na dela le amenge odma (2. Kor. 12:7⁠-9). O Jehova grižinela pe amenge. Ov da kerela adava so rodela taro sa o dada te keren (1. Tim. 5:8). O Devel dela o bukja so valjani leskere čhavenge te šaj te živinen. Ov na mangela previše te sekirina amen bašo adava so ka ha, so ka urava hem dali ka ovel amen than kaj te živina (Mat. 6:32, 33; 7:11). Sar jekh roditeli pherdo mangipaja, o Jehova isto agjaar grižingja pe te oven amen o bukja so ka valjanen amenge ki idnina (w20.02 5, pas. 10-12).

Sarine so isi len nebesno nadež nane delo taro „verno hem razborito robo“ (Mat. 24:45-47). Isto sar ko prvo veko, o Jehova hem o Isus avdive da koristinena samo nekobore dženen te šaj te den „hrana“, javere lafencar te sikaven bute dženen. Ko prvo veko, o Devel koristingja samo nekobor pomazime hristijanen te pišinen o Hristijanska grčka spisija. Avdive samo nekobore pomazanikon isi len odgovornost te den „hrana ko pravo vreme“ e Devleskere narodoske. O Jehova odlučingja te del večno životo ki Phuv bašo pobaro delo taro ple sluge, hem te del životo ko nebo bašo tikno broj ple sluge so ka e vladinen e Isusea. O Jehova nagradinela sa ple slugen — sar e „Evree“, agjaar hem e simbolična deše manušen. Ov adžikerela taro solduj grupe te oven poslušna e ista zakonenge hem te ačhoven leske verna (Zah. 8:23). Sarine mora te ačhoven ponizna. Sarine mora te služinen zaedno hem te oven ko jekhipe. Hem sarine valjani te den pestar sa te šaj te ikeren o mir ko sobranie. Džikote avela o krajo sa popaše, ponadari da te služina e Devleske hem te dža palo e Hristoseskoro primer sar „jekh stado“ (w20.01 31, pas. 15-16).

Našti silaja te terina amare familija te prifatinel o šukar haberi, ama šaj te pomožina lake te ovel pospremno te šunel o haberi taro e Devleskoro Lafi (2. Tim. 3:14, 15). Ov šukar primer tle ponašibaja. But puti adava so keraja mukhela pobaro vpečatok amare familijake nego adava so vakeraja. Ma čhinav te pomožine tle familijake te prifatinel o čačipe. O Jehova dela amen šukar primer. Ov nikogaš na čhinavgja te del e manušenge prilika te prifatinen o šukar haberi hem te dobinen večno životo (2. Let. 36:15). O apostol Pavle da vakergja e Timoteeske ponadari da te trudinel pe te pomožinel e javerenge. Soske? Adaleske so agjaar ka spasinel hem pes hem adalen so šunena le (1. Tim. 4:16). Amen mangaja amare familija hem adaleske mangaja te džanel o čačipe taro e Devleskoro Lafi (w19.08 14, pas. 2; 16, pas. 8-9).

Šukar tano te na bistra kaj ako nekoj trudingja pe te del amen nesavo sovet, verojatno kergjem pobari greška nego so mislinaja amenge. Ko asavke situacie, šaj odma avela amenge te otfrlina o sovet. Šaj ka kritikujna okole so dengja amen o sovet ili o način sar vakergja amenge. Ama, ako siem ponizna, ka trudina amen te sikava ispravno stavi. O ponizno manuš ceninela keda ka dobinel sovet. Te vakera jekh primer. Zamislin kaj sian ki dvorana. Otkeda kergjan lafi nekobor phralencar, jekh lendar cidela tut ki strana hem vakerela tuke kaj isi tut hari hrana maškar o danda. Sigurno ka ovel tuke nezgodno. Ama isto agjaar, sigurno ka ove blagodarno so vakergja tuke adava. Ustvari, šaj bi mangea sine te vakerel tuke nekoj porano! Slično, valjani ponizno te cenina keda nesavo phral ili phen ka khedel hrabrost hem ka del amen sovet kova so valjanela amenge. Adale manuše valjani te dikha le sar amal, a na sar dušmani (Izr. 27:6; Gal. 4:16; w19.09 5, pas. 11-12).

O Jehova dengja e dajake jekh važno uloga ki familija hem dengja la nesavo avtoriteti upro čhave. Ustvari, o lafija hem o postapke e dajakere šaj te vlijajnen upro lakere čhave celo životo (Izr. 22:6). Te dikha so šaj te sikljoven o daja tari Marija, i daj e Isuseskiri. I Marija but šukar pendžarela sine o sveta spisija. La sine la hor poštovanje sprema o Jehova hem sine la but paše amalipe lea. Oj sine spremno podložno te šunel e Jehova, iako adava značinela sine kaj celosno ka meninel pe lakoro životo (Luka 1:35⁠-38, 46⁠-55). Dajalen, tumen šaj te džan palo primer e Marijakoro ko nekobor važna načinija. Sar? Prvo, valjani te arakhen tumaro amalipe e Jehovaja agjaar so lično ka proučinen i Biblija hem redovno ka molinen tumen korkori. Dujto, valjani te oven spremna te keren promene ko tumaro životo te šaj te keren bahtalo e Jehova (w19.09 18, pas. 17-19).

O Jovan dobingja taro Devel jekh interesno proročko vizija. Ov dikhlja sar jekh angeli vakerela javere štare angelenge te ikeren e bare nevoljakere bavlala so uništinena, sa džikote jekh grupa Devleskere robija na ovena konečno obeležime pečatea (Otk. 7:1-3). Ki adaja grupa isi 144.000 džene kola so ka vladinen zaedno e Isusea ko nebo (Luka 12:32; Otk. 7:4). Palo adava o Jovan spomninela jekh javer grupa koja so sine but bari. Ov vakergja: „Dikhljum baro mnoštvo manuša kolen so nijekh našti te gejnel len, taro sa o nacie hem plemija hem narodija hem čhibja, sar tergjona anglo prestol hem anglo Bakhro“ (Otk. 7:9-14). Zamislin tuke kobor bahtalo sine o Jovan keda doznajngja kaj ki idnina ka oven but manuša kola so ka služinen e Devleske ko ispravno način! Akaja vizija sigurno kergja pozorali e Jovaneskiri vera. Ama, panda poviše valjani te kerel zorali amari vera adaleske so živinaja ko vreme keda oj ispolninela pe. Amen dikhaja sar khedena pe milionija manuša so isi len nadež kaj ka preživinen i bari nevolja hem ka živinen večno ki Phuv (w19.09 26, pas. 2-3).

Zamislin tuke kaj o svetska vodačija samo so dengje i objava bašo „mir hem sigurnost“ koja so but vreme adžikeraja la. Šaj ka falinen pe kaj o sveto nikogaš angleder na sine doborom bezbedno than. O svetska vodačija ka mangen te mislina kaj ola šaj te rešinen sa o problemija ko sveto. Ama, ola ko nisavo način ka našti te čhinaven o bukja so ka slučinen pe palo adava. „O Baro Vavilon“ ka ovel uništimo! (Otk. 17:5, 15-18). „O Devel ka čhivel ko lengere vile te keren adava so ov mangela“. So mangela o Devel? Te uništinen o svetsko carstvo e hovavne religijakoro, ki koja soj vklučimo hem o hristijansko sveto. O Devel ka čhivel ko vilo e deše šingenge e lole zveroskere te keren adava so ov mangela. O „deš šinga“ prestavinena sa e politička silen kola so poddržinena „e lole zvero“ — o Obedineta nacie (Otk. 17:3, 11⁠-13; 18:8). Keda adala svetska vlade ka iranen pe protiv i hovavni religija, adava ka ovel znako kaj počmingja i bari nevolja. Adava ka ovel strašno nastan kova so ka vlijajnel upro sekova jekh ki Phuv! (w19.10 14, pas. 1, 3).

Ko prvo veko, o Diotref sine ljubomorno okolenge so predvodinena sine ko hristijansko sobranie. Ov mangela sine „te ovel prvo maškar“ o phralja, hem adaleske vakerela sine but lošna bukja bašo apostol Jovan hem bašo javera phralja te šaj te ruminel lengoro anav ko sobranie (3. Jov. 10). Iako nikogaš na bi keraja adava so kergja o Diotref, šaj amen da te počmina te ova ljubomorna keda nesavo phral ka dobinel odgovornost koja so amen bi mangaja te ovel amen — posebno ako mislinaja amenge kaj amen da siem doborom sposobna te kera la, pa čak posposobna. I ljubomora tani sar otrovno čar. Ako lakoro seme počminela te mukhel koreno ko amaro vilo, šaj te ovel pharo te uniština le. O negativna čuvstvija, sar soj i gordost hem i sebičnost šaj te keren i ljubomora te ovel panda pobari. Sar jekh otrovno čar so čhinavela jekh luludi te bajrovel, i ljubomora šaj te čhinavel amen te razvina javera šuže osobine, sar soj mangipe, sočuvstvo hem šukaripe. Samo so ka primetina kaj i ljubomora počminela te mukhel koreno ko amaro vilo, valjani odma te ikala la korendan (w20.02 15, pas. 6-7).

O apostol Pavle najverojatno kerela sine lafi bašo nesavo lično problemi so kerela leske sine bari dukh. Ov vakergja kaj akava problemi sine sar „angeli e Satanaskoro“ kova so celo vreme khuvela le sine. Šaj o Satana ili leskere demonija na predizvikujngje direktno e Pavleskere nevolje. Ama, keda adala lošna duhija dikhle adava „karo“, šaj probingje te „gurinen“ le sa pohor te šaj te dukhaven le panda poviše. So kergja o Pavle? Ko početok, o Pavle manglja o Jehova te cidel lestar „o karo“. Ov priznajngja: „Trin puti molingjum e Gospodare [e Jehova] te cidel mandar adava“. Iako o Pavle molingja pe, ov ponadari da osetinela sine o karo. Dali akava značinela kaj o Jehova na odgovoringja ko leskere molitve? Ni najhari. Ov šungja leskere molitve. O Jehova na cidingja leskoro problemi, ama dengja le sila te šaj te istrajnel. O Jehova vakergja leske: „Mli sila sikavela pe celosno keda sian slabo“ (2. Kor. 12:8, 9). Adaleske so o Jehova pomožingja leske, o Pavle ačhilo bahtalo hem ikergja plo andruno mir (Fil. 4:4⁠-7; w19.11 9, pas. 4-5).

O Jehova zaslužinela te služina samo leske soske ov kergja sa hem dengja amen životo (Otk. 4:11). Ama, valjani te pazina ki jekh važno buti. Iako mangaja hem poštujnaja e Jehova, sepak, nesave javera bukja šaj te oven amenge doborom važna, so čak ka oven amenge považna taro Jehova. Sprema i Biblija, te služinel pe samo e Jehovaske značinela te ovel amen hor mangipe sprema leste hem te obožavina samo le. Amen nane te mukha nikoj hem ništo te lel leskoro than ko amaro vilo (2. Moj. 34:14). Isi amen šukar pričine te služina samo e Jehovaske. Soske? Adaleske so amari vera temelinela pe ko faktija so siklilem len baši leste. Vooduševime siem taro leskere but šuže osobine. Džanaja so mangela a so mrzinela, hem trudinaja amen te dikha ko bukja isto sar leste. Amen haljovaja kaj o Jehova mangela te služina leske hem te ova bahtale ki celo večnost. Adaleske prifatinaja leskere merilija. Amenge tani bari čest so dozvolinela te ova leskere amala (Ps. 25:14). Sa so sikljovaja bašo amaro Stvoriteli pomožinela amenge te ova panda popaše lea (Jak. 4:8; w19.10 26, pas. 1-3).

Avdive amare phralja hem phenja nakhena taro različna pharipa. Na primer, but džene cidena muke adaleske so doživingje katastrofe ili vojne. Keda ka slučinel pe asavko nešto, nesave amendar šaj ka oven ki možnost te priminen asavke phralen hem phenjen ko pumare khera. Javera šaj te pomožinen lenge ko materijalno pogled. Ama, sarine amen šaj te molina e Jehova te pomožinel amare phralenge hem phenjenge. Ako šunaja kaj nesavo phral tano obeshrabrimo, šaj nane te džana so te vakera leske ili so te kera. Ama, sekova jekh amendar šaj te kerel nešto. Na primer, šaj te odvojna amenge vreme te ova adale phralea. Šaj ljubezno te šuna le, ili šaj te vakera leske nesavo amaro omileno stiho so ka šaj te utešinel le (Isa. 50:4). Najvažno taro sa tano te ove uzo tle phralja hem phenja keda lenge najpharo. Mora te ova odlučna panda akana te ova hem te ačhova paše amala amare phralencar hem phenjencar. Asavke amalipa nane te trajnen samo dži ko krajo taro akava sveto nego ki celi večnost! (w19.11 7, pas. 18-19).

Adaja sine dobrovolno žrtva koja so sekova manuš spremno dela la sine soske mangela ple Devle, e Jehova. Okova so dela sine i žrtva, leskiri familija hem o sveštenikija, hana sine o mas taro životno so žrtvujngje le. Ama, nesave delija tari adaja žrtva na smejnena sine te han pe — ola dena pe sine samo e Jehovaske. Kola sine adala delija? E Devleske, o khil sine o najšukar delo taro životno. Osven adava, ov jasno vakergja kaj nesave andrune organija, maškar kola so sine o bubregija, leske sine posebno važna (3. Mojseeva 3:6, 12, 14⁠-16). Adaleske sine but zadovolno keda nesavo Izraelco dobrovolno ka del le sine adala organija hem o khil taro životno. Okova so kerela sine adava sikavela kaj mangela te del o najšukar e Devleske. Slično, o Isus spremno dengja plo najšukar e Jehovaske agjaar so taro mangipe služingja leske celo dušaja (Jovan 14:31). Leske sine zadovolstvo te kerel e Devleskiri volja (Ps. 40:8). O Jehova sigurno sine but bahtalo keda dikhela sine kaj o Isus dobrovolno služinela leske! (w19.11 22-23, pas. 9-10).

E Devleskoro Lafi vakerela kaj, otkeda stvoringja šov „dive“, o Devel počmingja te odmorinel, javere lafencar, čhinavgja te stvorinel materijalna bukja ki Phuv (1. Moj. 2:2). Ama, o Jehova mangela te kerel buti, hem adaleske prodolžingja te kerel buti ko javera načinija (Jovan 5:17). Keda dengja e Izraelconge o zakoni bašo sabat, o Jehova vakergja te keren šov dive buti, a te odmorinen sekova eftato dive, slično sar e Jehovaskoro dive bašo odmor koleske so pišinela ki 1. Mojseeva. O Devel vakergja kaj o sabat tano znako maškar leste hem o Izraelcija (2. Moj. 31:12-14). Nikoj na smejnela sine te kerel buti adava dive, ni o čhave, ni o robija, pa čak ni o domašna životne (2. Moj. 20:10). Agjaar e Devleskere slugen šaj sine te ovel poviše vreme bašo duhovna aktivnostija. But verska vodačija ko vreme e Isuseskoro čhivena sine but stroga pravilija bašo adava sar valjani te ikerel pe o sabat. Ola vakerena sine kaj ko sabat nikoj na smejnela sine te čhinel ni nekobor zrnija giv te hal, a ni te sasljarel nekas soj nasvalo (Mar. 2:23⁠-27; 3:2⁠-5). Asavke stavija sine sprotivna taro adava so mangela o Devel, hem o Isus jasno vakergja adava okolenge so šunena le sine (w19.12 3-4, pas. 8-9).

Kobor poviše sikljovaja bašo e Jehovaskere osobine, doborom polokhe ka ovel amenge te ova sar leste. O David šukar pendžarela sine ple Dade soj ko nebo hem adaleske trudinela pe sine e javerencar te postapinel agjaar sar so bi postapinela sine o Jehova. Adaleske so sine but paše e Jehovaja, o David ulo jekh taro omilena carija ko Izrael, hem o Jehova koristingja le sar primer sprema kova so proceninela sine e javere izraelsko caren (1. Car. 15:11; 2. Car. 14:1⁠-3). So šaj amen te sikljova? Valjani te postapina sar o Devel. Isto agjaar, keda trudinaja amen te sikava leskere osobine amen dokažinaja kaj siem leskere čhave (Ef. 4:24). Nikogaš nane te čhinava te sikljova bašo Jehova (Prop. 3:11). Ama nane najvažno kobor but džanaja baši leste, nego so keraja adalea so džanaja. Ako primeninaja adava so siklilem hem ako trudinaja amen te dža palo primer amare mangle Dadeskoro, ov ka ovel sa popaše amencar (Jak. 4:8). Preku plo Lafi, o Jehova uverinela amen kaj nikogaš nane te mukhel okolen so rodena le (w19.12 21, pas. 20-21, 23).

O Jakov manglja sa ple čhaven. Ama, najmanglo sine leske o Josif. Sar reagiringje o javera čhave ko akava? Ule leske ljubomorna hem adaleske počmingje te mrzinen le. Keda sine le 17 berš, ola bikingje le sar robo hem hovavgje ple dade kaj nesavo divo životno mudargja leskere mangle čhave. Adaleske so dozvolingje te bajrol ki lende ljubomora, ola rumingje o mir ki familija hem kergje pumare dade but tažno (1. Moj. 37:3, 4, 27⁠-34). I ljubomora tani spomnimi maškar „o postapke e grešno teloskere“ kola so šaj te čhinaven nekas te khuvel ko e Devleskoro Carstvo (Gal. 5:19-21). I ljubomora obično tani koreno bašo javera lošna postapke, sar soj o dušmanluko, o akošibe hem i holi. Taro primer e Josifeskere phralengoro dikhaja sar i ljubomora šaj te ruminel o odnosija e javerencar hem te uništinel o mir ki familija. Iako nikogaš na bi postapinaja sar e Josifeskere phralja, sarinen isi amen nesovršeno hem hovavno vilo. Adaleske, nane čudno so ponekogaš siem ljubomorna e javerenge (w20.02 14, pas. 1-3).

Ki jekh prilika o Jehova lelja delo taro sveti duh so sine upro Mojsej hem dengja le upri jekh grupa izraelska starešine kola so tergjona sine paše uzo sveto šatori. Kratko palo adava, o Mojsej šungja kaj duj starešine kola so na sine uzo šatori isto agjaar dobingje sveti duh hem počmingje te ponašinen pe sar prorokija. Sar reagiringja ov keda o Isus Navin vakergja leske te čhinavel len ko adava? O Mojsej na sine ljubomorno adale duje starešinenge baši čest so sikavgja lenge o Jehova. Namesto adava, ov sine ponizno hem bahtalo so šaj sine ola da te prorokujnen (4. Moj. 11:24⁠-29). So šaj te sikljova taro Mojsej? Ako sian starešina, dali nekogaš sian sine zamolimo te obučine nekas baši nesavi sobranisko odgovornost koja so tu but mangea la? Ako sian ponizno sar o Mojsej, nane te misline kaj vredinea pohari keda ka valjani te obučine javere phrale te šaj ov da jekh dive te kerel adaja zadača. Namesto adava, ka ove bahtalo so šaj te pomožine leske ko adava (w20.02 17, pas. 9-11).

Keda siem nasvale, adava šaj te vlijajnel upro amare čuvstvija . Šaj ladžaja adaleske so o manuša dikhena kaj siem nasvale ili adaleske so zavisinaja taro javera. Čak keda o javera na dikhena kaj siem nasvale, šaj pharo amenge soske ladžaja kaj našti te kera doborom but sar angleder. Sar ohrabrinela amen o Jehova keda nakhaja taro asavko pharo periodi? I Biblija tani pherdi šukar lafencar kola so setinkerena amen kaj e Jehovaske siem skapocena iako siem nasvale (Ps. 31:19; 41:3). Preku adala lafija, o Jehova ka pomožinel amenge te ikljova ko krajo e negativno čuvstvoncar kola so mučinena amen adaleske so siem nasvale. Ov sigurno kaj o Jehova džanela taro so nakhea. Molin le te pomožinel tuke te šaj ispravno te dikhe ki tli situacija. A palo adava, čitin i Biblija te šaj te setine tut ko šukar lafija kola so o Jehova dengja te oven pišime ki late. Posebno koncentririn tut ko stihija kola so sikavena kobor ov ceninela ple slugen. Agjaar ka uverine tut kaj o Jehova tano šukar sprema sarine so verno služinena leske (Ps. 84:11; w20.01 15-16, pas. 9-10; 17, pas. 12).

O Isak sine barvalo manuš, hem o Filistejcija sine leske ljubomorna bašo adava (1. Moj. 26:12⁠-14). Ola čak učhargje phuvjaja o bunarija kolendar so o Isak dela sine pani ple životnenge (1. Moj. 26:15, 16, 27). Slično sar o Filistejcija, nesave manuša avdive počminena te oven ljubomorna okolenge soj tane pobarvale lendar. Ola na samo so mangena o bukja so isi e javeren nego mangena o javera te našaven adava so isi len. O Evrejska verska vodačija sine ljubomorna e Isuseske soske but manuša mangena le sine (Mat. 7:28, 29). O Isus sine e Devleskoro pretstavniko, hem sikavela sine e javeren bašo čačipe. Ama, adala verska vodačija širinena sine hovajba baši leste te šaj te ruminen leskoro šukar anav (Mar. 15:10; Jovan 11:47, 48; 12:12, 13, 19). So šaj te sikljova taro akava izveštaj? Na smejnaja te ova ljubomorna okolenge soj tane mangle taro phralja hem phenja ko sobranie bašo lengere šuže osobine. Namesto adava, valjani amen da te razvina asavke osobine (1. Kor. 11:1; w20.02 15, pas. 4-5).

Zamislin tuke kaj živinea ki Persija angleder okolu 2.500 berš hem mangea te kere lafi e carea. Ama, angleder te kere lafi e carea mora te ovel tut leskiri dozvola. Ako probinea te dža ki leste bizi leskiri dozvola, šaj te ove mudardo! Kobor siem blagodarna so o Jehova nane sar adava persisko cari! Šaj te kera lea lafi ko sekova vreme. Ov sekogaš tano spremno te šunel amen. Na primer, iako e Jehova isi le bare titule sar soj Baro Stvoriteli, Semokjno hem Najbaro Gospodari, ov mangela sarine amen te vikina le „mo Dad“ (Mat. 6:9). Kobor siem bahtale so ov mangela te osetina amen doborom paše lea! Isi amen pravo te vikina e Jehova „mo Dad“ soske lestar avela amaro životo (Ps. 36:9). Adaleske soj tano amaro Dad, dolžna siem te šuna le. Ako keraja adava so ov rodela amendar, ka oven amen but bereketija (Evr. 12:9). Ko adala bereketija tano vklučimo o večno životo, bizi razlika dali ko nebo ili ki Phuv (w20.02 2, pas. 1-3).

Amari cel tani te pomožina e interesenteske duhovno te napredujnel (Ef. 4:13). Keda nekoj ka odlučinel te proučinel i Biblija, šaj poviše ka interesinel le savi korist ka ovel le taro adava. Ama, keda ka zamangel e Jehova, verojatno ka počminel te razmislinel sar šaj ov da te pomožinel e javerenge, kote soj vklučime hem okola so više tane delo taro sobranie (Mat. 22:37⁠-39). Ki nesavi soodvetno prilika šukar tano te spomnina kaj sarinen isi amen čest te poddržina dobrovolna prilogoncar i buti so kerela pe bašo Carstvo. Sikav e interesente sar te postapinel keda ka ovel le problemi. Te pretpostavina kaj o interesenti, kova soj nekrsten objaviteli, vakerela tuke kaj vredžingja le nekoj taro sobranie. Namesto te le strana, šukar tano te sikave leske kola bibliska načelija važinena baši leskiri situacija. Ov šaj ili te prostinel adaleske so grešingja leske ili, ako leske pharo te nakhel taro adava, šaj ljubezno hem smireno te kerel lea lafi te šaj te oven palem ko šukar odnosija. (Sporedin Matej 18:15.) Pomožin leske te spreminel pe agjaar so angleder ka razmislinel so ka vakerel (w20.01 5-6, pas. 14-15).

Sikavaja kaj ceninaja e Jehovaskiri spremnost te prostinel keda molinaja le bašo adava, keda prifatinaja o ukor hem keda daja sa amendar te na povtorina o ista greške. Ako keraja akala bukja, ka arakha amaro mir. But utešinela amen adava so džanaja kaj „o Jehova tano paše uzo adala soj phagje vilea hem spasinela adalen soj phagje duhoja“ (Ps. 34:18). Džikote avela sa popaše o krajo, verojatno ka oven amen sa poviše pričine bašo sekiracie. Keda ka počminen te mučinen tut sekiracie, odma molin tut e Jehovaske te pomožinel tuke. Temelno proučin i Biblija. Sikljov taro primer e Anakoro, e Pavleskoro hem e Davideskoro. Molin amare Dade soj ko nebo te pomožinel tuke te haljove soske sian doborom sekirimo (Ps. 139:23). Dozvolin leske te phiravel tlo tovar, posebno ako kerela pe lafi bašo nešto upro kova so nane tut skoro nisavi kontrola. Ako kerea adava, tu da ka šaj te vakere leske adava so vakergja o psalmisti: „Keda pherdiljum but misle so na dena man mir, tu utešingjan man hem smiringjan man“ (Ps. 94:19; w20.02 24, pas. 17; 25, pas. 20-21).

O Devel koristingja plo duho te šaj te „čhivel“ ple misle ki godi e bibliska pisatelenge. Keda čitinaja i Biblija hem razmislinaja bašo adava, e Devleskere sovetija khuvena ki amari godi hem ko amaro vilo. Adala lafija so avena taro Devel pottikninena amen te kera promene ko amaro životo te šaj te kera e Jehovaskiri volja (Evr. 4:12). Ama, te šaj te ovel amen celosno pomoš taro sveti duh, mora te odvojna vreme redovno te proučina i Biblija hem hor te razmislina bašo adava so čitinaja. Tegani e Devleskoro Lafi ka vlijajnel upro amare lafija hem postapke. Osven adava valjani te obožavina e Devle zaedno amare phralencar hem phenjencar (Ps. 22:22). E Jehovaskoro duho tano prisutno ko amare sostanokija (Otk. 2:29). Keda khedaja amen amare phralencar hem phenjencar ko amare dvorane, amen molinaja amen bašo sveti duh, giljavaja gilja kola so temelinena pe ko e Devleskoro lafi hem šunaja o bibliska pouke so vakerena len o phralja imenujme e sveti duhoja. O isto sveti duh pomožinela e phenjenge te spreminen hem te ikeren pumare zadače. Ama, te šaj te ovel amen celosno pomoš taro sveti duh, mora te ava spremna ko sostanok te šaj te komentirina (w19.11 11, pas. 13-14).